Tarča vlomilcev je bil zgodovinski del zbirke, ki jo je v 18. stoletju ustvaril vladar Saške Avgust Močni. Sicer pa Zeleni svod (nem. Grünes Gewölbe), kakor je poimenovana zakladnica na dresdenskem gradu, hrani okoli 4000 dragocenih predmetov iz slonovine, zlata, srebra in draguljev. Kot je po kraji povedala vodja dresdenskih državnih muzejev Marion Ackermann, so neznanci med drugim odnesli tri izmed desetih nizov diamantov.

Zakladnico, ki velja za eno največjih baročnih čudes, je med letoma 1723 in 1730 postavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust, ki je zbiral dragocene predmete in umetnine. Dragocenosti so danes na ogled v dveh sekcijah – v zgodovinskem Zelenem svodu, ki leži v avtentično obnovljenih prostorih v pritličju dresdenskega gradu, in v novem Zelenem svodu nadstropje višje. Foto: EPA
Zakladnico, ki velja za eno največjih baročnih čudes, je med letoma 1723 in 1730 postavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust, ki je zbiral dragocene predmete in umetnine. Dragocenosti so danes na ogled v dveh sekcijah – v zgodovinskem Zelenem svodu, ki leži v avtentično obnovljenih prostorih v pritličju dresdenskega gradu, in v novem Zelenem svodu nadstropje višje. Foto: EPA

Kaj se očita četverici varnostnikov?
Policijska preiskava te spektakularne kraje je zdaj pod drobnogled vzela štiri varnostnike. Dva varnostnika sumijo, da sta posegla v alarmni sistem, kar "bi morda koristilo vlomilcem", je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal predstavnik dresdenskega tožilca Jürgen Schmidt. Enega od njih so aretirali že novembra zaradi suma, da je vlomilcem posredoval dokumente o načrtu zgradbe in varnostnem sistemu. Vendar so ga izpustili, potem ko hišna preiskava ni prinesla nobenih ustreznih dokazov.

Druga dva varnostnika, ki sta bila na delovnem mestu med krajo 25. novembra lani, pa sta v preiskavi, saj naj se ne bi ustrezno odzvala na dogajanje. Kot je Schmidt povedal za DPA, je proti njima vložena zasebna pritožba, da se nista ustrezno odzvala, da bi preprečila krajo.

Posnetek draguljev, ki je nastal pred njihovo odtujitvijo iz zgodovinskega dela zakladnice muzeja v Dresdnu. Foto: EPA
Posnetek draguljev, ki je nastal pred njihovo odtujitvijo iz zgodovinskega dela zakladnice muzeja v Dresdnu. Foto: EPA

Akcija vlomilcev je vključevala tudi požig distribucijskega mesta električne energije, kar je ugasnilo ulično razsvetljavo in nepridipravom omogočilo, da so delovali v zavetju teme v okolici. Po razbitju vitrine s sekiro so zbežali z 11 diamantnimi predmeti in več gumbi s kril iz treh kraljevih setov. Sicer je med zakladi Zelenega svoda denimo tudi 684-karatni safir, ki je bil darilo ruskega carja Petra I., več rubinov, smaragdov in safirjev, pa tudi zbirke gumbov, zaponke, okrasja za pokrivala ter odlikovanja.

Razpisana nagrada v vrednosti do pol milijona evrov
Dresdenska policija ponuja nagrado v vrednosti do 500 tisoč evrov za namige, ki bi vodili do najdbe draguljev ali aretacije osumljencev. Kar štirideset policistov so razporedili v posebno delovno skupino, poimenovano Epaulette.

Policija je objavila tudi fotorobota mladeniča, ki je od zasebnega prodajalca v Magdeburgu kupil audi A6, s katerim so vlomilci pobegnili. Goreči avtomobil so našli v podzemni garaži, kjer se domneva, da so tatovi parkirali drugo vozilo, s katerim so nato dokončno pobegnili. Kot so še sporočili s policije, za zdaj menijo, da je bilo v krajo vpletenih najmanj sedem ljudi.

Fotorobot mladeniča, ki je kupil avtomobil, s katerim so pobegnili vlomilci. Foto: Polizei Sachsen
Fotorobot mladeniča, ki je kupil avtomobil, s katerim so pobegnili vlomilci. Foto: Polizei Sachsen