Marcelijevo gledališče je antično gledališče na prostem v Rimu, ki so ga zgradili v zadnjih letih Rimske republike. Foto: EPA
Marcelijevo gledališče je antično gledališče na prostem v Rimu, ki so ga zgradili v zadnjih letih Rimske republike. Foto: EPA

V sredini marca se je več kot tisoč civilistov zateklo v mariupoljsko gledališče, ki je bilo nato po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka tarča bombardiranja. Dan pozneje so iz stavbe rešili okoli 130 ljudi.

Sorodna novica Italija ponuja obnovo mariupoljskega teatra: "Gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu"

"Gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu"
Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je kmalu zatem sporočil, da je italijanska vlada odobrila njegov predlog, da bi Ukrajini "ponudili vire za čimprejšnjo obnovo gledališča v mestu Mariupolj". In kot je še dodal po pisanju francoske tiskovne agencije AFP, "gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu".

Gre sicer za dobrodošlo gesto solidarnosti, a je spodbudila Italijane, da se ozrejo po stanju gledaliških stavb v domovini, saj so mnoga zaprta in zapuščena. 428 je zaprtih, od tega jih je polovica v javni lasti države ali lokalnih svetov. Najhuje prizadeti regiji sta Lombardija s 57 in Sicilija z 59 zaprtimi gledališči, sledita Toskana z 39 in Piemont z 32 zaprtimi gledališči, piše portal Gramilano.

420 milijonov za predstave, niti evra za infrastrukturo
Nihče ne ve zares, kolikšen je strošek te zapuščene zgodovinske in arhitekturne kulturne dediščine, saj generalni direktorat za razvedrilo, ki deluje pod ministrstvom za kulturo, ne razpolaga z aktualnimi podatki. Direktorat je sicer v tem letu namenil 420 milijonov evrov za sofinanciranje predstav, za infrastrukturo pa niti evra. In čeprav so številne gledališke stavbe na robu propada, jim tudi ločen načrt obnove v Italiji ne namenja ničesar.

Pogled na dvorano v znameniti milanski Scali, ki je leta 2004 po triletni obnovi znova odprla svoja vrata. Foto: EPA
Pogled na dvorano v znameniti milanski Scali, ki je leta 2004 po triletni obnovi znova odprla svoja vrata. Foto: EPA

Izobilje gledaliških stavb po državi
Italija se sicer ponaša z več gledališči kot katera koli druga država, saj jih je mogoče najti tudi v majhnih krajih. Pogosto gre za manjše obokane stavbe z ložami, freskami in lestenci. Po združitvi Italije sredi 19. stoletja so regije prav tekmovale med sabo, katera bo imela najvišji stolp ali največjo kupolo, gledališča pa so bila osrednjega pomena v italijanskem kulturnem življenju in so veljala za predmet državljanskega ponosa.

Obnovljena gledališča zaživijo na novo
Kot še navaja Gramilano, sicer niso vsa od 428 zaprtih gledališč arhitekturni biseri, a bi jih bilo treba zaščititi, preden dokončno propadejo. Njihovo vzdrževanje seveda ni poceni, a so mnoge obnovljene gledališke stavbe zaživele novo življenje, saj se pod njihovo streho odvijajo tako nastopi v živo, kot tudi konference in dogodki, ki potekajo na daljavo prek videopovezave.