Libeličani so si namreč kar dve leti prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini, stoletnico tega uspeha slavijo z novo stalno razstavo Libeliče 1922, ki je na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu in v prostorih župnišča Libeliče.

Nočno prestavljanje mejnih kamnov
"Čeprav jo je s svojimi vojaki po koncu prve svetovne vojne, tako kot vso Mežiško dolino in območje Dravograda zasedel nadporočnik Franjo Malgaj, je bila občina Libeliče po odločitvi velesil vključena v glasovalno območje. Ne glede na to, da je 57 odstotkov prebivalcev glasovalo za Jugoslavijo, je tako postala del Avstrije. Najbolj zavedni prebivalci se s tem niso sprijaznili," so ob razstavi zapisali v muzeju.

Vaščani so že kmalu po plebiscitu organizirali sestanke po kmetijah, začeli so javno zahtevati spremembo meje, zbirati podpise, vaški fantje pa so ponoči prestavljali mejne kamne. Ko avstrijski oblasti ni uspelo vplivati nanje z različnimi prijemi, se je zatekla k nasilju.

Veliko slavje 1. oktobra pred 100 leti
Med najzaslužnejše, ki so pripomogli k rešitvi libeliškega problema, sodijo župnik Anton Vogrinec, šolski upravitelj Janko Gačnik in šolski nadzornik Rudolf Mencin kot član razmejitvene komisije. Ta trojica je namreč dosegla, da se je ozemlja zamenjalo tako, da so Libeliče pripadle Jugoslaviji, ki je severni sosedi odstopila pretežno nemški kraj Sv. Lovrenc (St. Lorenzen) nad Dravogradom. Avstrijska oblast je morala zapustiti Libeliče na zadnji dan septembra 1922, že naslednji dan pa so vaščani lahko slavili priključitev k matični državi.

Nekdanja stražnica predana lokalni skupnosti
S 23. septembrom se v Libeličah začenja sklop praznovanj, ki so jih z lani prestavili na letos. Med drugim bo nove vsebine dobila tamkajšnja nova stražnica, nekdanji mejni prehod. "Stražnica je bila v državni lasti in smo se kar nekaj časa borili, da je prišla v last lokalne skupnosti in jo zdaj s pomočjo ruskih sredstev obnavljamo ter ji bomo namenili novo vsebino," je novinarki Radia Slovenija Metki Pirc povedal podžupan Dravograda Anton Preksavec.

Z ilegalno akcijo znova pridobljena gasilska brizga
Del plebiscitne zgodovine je tudi znamenita gasilska brizgalna, ki so jo v ilegalni akciji Libeličani uspeli pridobiti nazaj. A kot je povedal gasilec Marko Prevolčič, po več kot stoletju z avstrijskimi kolegi dobro sodelujejo: "Obiskujemo se in si pomagamo ter se podpiramo, kajti gasilstvo ne pozna meja, tako da smo dejansko res dobri prijatelji tukaj in onstran meje." Jubilejno slavje se bo sklenilo z osrednjo državno proslavo prihodnji konec tedna. Po besedah podpredsednice Kulturnega prosvetnega društva Libeliče Maje Marin so ponosni na to, da bodo oživljali narodnozavedno kulturo.