Razstava, ki jo odpirajo v soboto, prikazuje celoten tok dogodkov vse od razpada monarhije do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Častni pokrovitelj razstave je predsednik republike Borut Pahor.

Po besedah organizatorjev razstave gre za doslej največjo razstavo na to temo v Sloveniji. Po besedah Barbare Ravnik, v. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije, so se pogovori o njej začeli že pred leti.

Razdeljena je v več razstavnih sklopov, ki prikazujejo razpad avstro-ogrske monarhije, zasedbo južne Koroške ob koncu leta 1919, nemško-avstrijsko ofenzivo januarja 1919, graška pogajanja o premirju in nastop Milesove komisije na začetku leta 1919. Predstavljeni so tudi nasilje nad civilnim prebivalstvom na obeh straneh črte premirja, tri ofenzive v obdobju od konca aprila do začetka junija 1919, življenje v coni A pod upravo Kraljevine SHS od julija 1919 do julija 1920, obdobje antantne plebiscitne komisije od konca julija do novembra 1920.

Razstavo sta pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije.

Gradivo tudi iz Celovca in Beograda
Večina arhivskega gradiva iz Slovenije, Avstrije in Srbije bo na razstavi na ogled prvič. Direktor Arhiva Republike Slovenije Bojan Cvelfar izpostavlja, da gradivo ni samo iz omenjenih štirih ustanov, ampak tudi iz celovških Deželnega muzeja in Deželnega arhiva ter srbskega Vojaškega arhiva v Beogradu. Dodal je, da je na razstavi predstavljeno gradivo, obiskovalcem pa so prepustili, da dodajo vsebino in razlago.

Na razstavi je med drugim predstavljena originalna volilna skrinjica. Postopek glasovanja pred stotimi leti je bil namreč bistveno drugačen od današnjega, saj so bili številni volivci nepismeni. Volilo se je tako, da so volivci na volišču prejeli ovojnico ter zeleno (za Avstrijo) in belo (za Jugoslavijo) glasovnico. Glasovnico za tisto možnost, ki je niso izbrali, so morali pretrgati na dva dela, nato pa obe glasovnici dati v ovojnico, jo zalepiti in predati vodji volilne komisije.

Razstava tudi v Libeliče
Direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras je izpostavil bogato propagandno gradivo iz tega obdobja in fond plebiscitnih plakatov, med katerimi so tudi plakati Maksima Gasparija, kar je prav tako na ogled na razstavi. Razstava naj bi se po aprilu prihodnje leto iz Ljubljane preselila v Libeliče, vas, ki jo je kot edino po plebiscitu Avstrija leta 1922 vrnila Kraljevini SHS.

Sorodna novica Sto let koroškega plebiscita: zeleno veselje in bela žalost

Direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaja Širok poudarja, da gre za pomembno razstavo in v povezavi s tem omenila tudi razstavo Leto 1920, ki je še vedno na ogled v omenjenem muzeju. Kot zelo pomembno je izpostavila sodelovanje med ustanovami in dodala, da gre za obogatitev znanja iz različnih arhivov, muzejev in zasebnih zbirk.

Za Avstrijo ni glasovala večina koroških Slovencev
Po besedah soavtorja razstave Dragana Matića iz Arhiva Republike Slovenije je na razstavi na ogled 240 dokumentov in fotografij iz Slovenije, Avstrije in Srbije. Ob tem je izpostavil, da na plebiscitu za Avstrijo ni glasovala večina koroških Slovencev. Večina koroških Slovencev, 60 odstotkov, jih je glasovala za Jugoslavijo, okoli 40 odstotkov ali 10.000 za Avstrijo. V coni A, kjer je potekal plebiscit, je bilo 70 odstotkov slovenskogovorečega prebivalstva, izid pa je bil 59 odstotkov za Avstrijo in 41 odstotkov za Kraljevino SHS.

Propaganda v plebiscitnem obdobju
V. d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana Zdenka Semič Rajh je predstavila propagando v plebiscitnem obdobju, kjer po njenih besedah ni šlo za etnično odločanje, ampak odločitev za eno ali drugo državo. Na slovenski strani je propagando vodil Narodni svet za Koroško, ki je nastal na pobudo generala Rudolfa Maistra, ki je propagando nato tudi vodil, na avstrijski strani pa je bila propaganda zaupana Heimatdienstu.

Nemška propaganda je bila po njenih besedah izjemno ciljna in agresivna, jugoslovanska pa na začetku zelo splošna, ciljno pa so začeli šele, ko so ugotovili, da to ne bo odločanje o etnični pripadnosti. Sta pa obe strani po njenih besedah izkoriščali vse mogoče prijeme.

Soavtor razstave Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine je kot zanimivost omenil, da so tudi pred stotimi leti, ko je po koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije razsajala epidemija španske gripe, ljudje skrbeli za medsebojno razdaljo, nosili maske, se ščitili in se ukvarjali s tem, kako priti v normalno življenje. Prav tako so v velikih krajih od Ljubljane, Črnomlja do Novega mesta zaradi hude epidemije, ki je trajala do marca 1919, prekinili pouk, ki se je sicer začel novembra 1918.

Ob razstavi bo izšla tudi monografija. Na ogled bo do 11. aprila 2021.