Antično plastiko s sijajnimi podobami nimf, glasbenikov in mitoloških bitij je v zgodnjem 19. stoletju dal s stavb atenske Akropole s sporno pridobljenim dovoljenjem otomanskih oblasti odstraniti elginski grof in tedanji britanski veleposlanik Thomas Bruce. Bil je veleposlanik v Otomanskem cesarstvu, ki je takrat vladalo Grčiji.
Grška vlada je prejšnji mesec sporočila, da se dogovarja o njihovi vrnitvi v domovino, britanski Daily Telegraph pa je v sredo poročal, da je bil med direktorjem muzeja in nekdanjim finančnim ministrom Georgeem Osbornom sklenjen sporazum, ki omogoča njihovo vrnitev kot del izmenjave.
Časopis Daily Telegraph je poročal, da bi takšen dogovor, ki bi bil dejansko posojilni dogovor, lahko kmalu sklenili. Grški uradniki so dejali, da so pogovori v predhodni fazi.
"Javno smo povedali, da aktivno iščemo novo partenonsko partnerstvo z našimi prijatelji v Grčiji in ob vstopu v novo leto potekajo konstruktivne razprave," je v izjavi zapisal britanski muzej.
Muzej, skrbnik "Elginove zbirke", ki vključuje približno polovico 160-metrskega friza, ki je krasil Partenon, je vedno izključeval trajno vrnitev skulptur, češ da so bile zakonito pridobljene in zakonodaja Združenega kraljestva preprečuje zaradi razbitja svoje zbirke.
Predstavnik grške vlade je dejal, da v zadnjem času ni bilo nobenih nadaljnjih pogovorov z britanskimi vladnimi uradniki, vendar je njihova zahteva za vrnitev kipov v teku, poroča Reuters.
"Na tem področju ni bilo nobenega novega razvoja," je dejal njihov predstavnik. "Vlada s strokovnostjo in popolnim spoštovanjem vseh parametrov tega vprašanja si bo še naprej prizadevala za najboljši možni rezultat, s ciljem ponovne združitve vseh Partenonskih kipov."
Bruce je takrat dobil dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov
Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.
Skulpture je nato po burni poti prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelil britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.
Kiparske stvaritve, ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti, so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št., gre pa za arhitekturno plastiko – figure, reliefe in fragmente frizov. V Atenah pa želijo dela razstaviti ob drugih eksponatih Akropolskega muzeja, ki so ga odprli leta 2009 in se morali ob tem zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2500 let starega templja.
Velika Britanija z argumentom, da so bili kipi pridobljeni po zakoniti poti, že leta zavrača grške pozive po vrnitvi del. Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom, in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje