Perjanica je del stalne razstave dunajskega muzeja, v katerem se ravno v tem tednu začenja posebna razstava o Aztekih. Kako natančno je perjanica sploh pristala na avstrijskih tleh, ni znano. Mehika pa je že v preteklosti večkrat izrazila željo po njeni vrnitvi, poroča nemška tiskovna agencija.

Naglavno okrasje azteškega duhovnika
Perjanico sestavlja na stotine peres ptice kecal in več kot tisoč majhnih zlatih ploščic. Glede na ugotovitve muzeja gre sicer za naglavno okrasje duhovnika in ne – kot se je dolgo domnevalo – azteškega poglavarja Moktezume II. Šlo naj bi za edino tovrstno perjanico, ki se je ohranila do danes. Med letoma 2010 in 2012 so jo restavrirali in preučili tako avstrijski kot mehiški strokovnjaki, ki so prišli do zaključka, da ne bi prestala prevoza v Mehiko.

Vendar si Mehika želi prepoznavni artefakt vključiti v niz slovesnosti, ki jih bodo izvedli v prihajajočem letu, saj bodo zaznamovali 500. obletnico padca azteškega imperija v roke španskega konkvistadorja Hernana Cortesa. Prav tako bodo v prihodnjem letu slavili 700. obletnico ustanovitve mehiške prestolnice in 200. obletnico mehiške neodvisnosti.

Kot je povedal mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, je njegova soproga Beatriz Gutierrez Müller za vrnitev perjanice zaprosila minuli konec tedna, ko se je mudila na potovanju po Evropi.

Mehiški poziv, naslovljen na papeža
Predsednik si želi, da bi slovesnosti na ogled postavile čim več kulturnega bogastva Mehike. Tudi papeža Frančiška je denimo v ta namen zaprosil za izposojo nekaterih mehiških rokopisov, ki jih hranijo v vatikanski knjižnici.