Novo stalno razstavo pripravlja Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled. Muzej bo postavil samo razstavo, zavod pa bo poskrbel za prilagoditev prostorov. Po besedah direktorice zavoda Lee Ferjan je zdaj namreč čas, da na podlagi novih trendov in načinov postavitve osvežijo stalno razstavo. Obiskovalci pričakujejo multimedijske vsebine in nova tehnologija bo omogočila, da postanejo aktivni udeleženci in ne le pasivni opazovalci.
Zasnova je že pripravljena, trenutno so v izdelavi izvedbeni načrti, postavitev na gradu pa bo stekla na začetku prihodnjega leta. Prvi del nove razstave, ki bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino, bodo odprli spomladi 2025, leta 2026 pa še drugi del, namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh.
Stalne razstave naj bi se prenovile na 10 let
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel je na predstavitvi prihajajoče razstave pojasnila, da je treba na približno deset let prenoviti vsako stalno razstavo. Razstava na Blejskem gradu je še starejša, saj so jo odprli leta 2008, njena postavitev pa je bila načrtovana že za leto 2004, ob praznovanju tisočletnice prve pisne omembe gradu. Razstava je bila odtlej že večkrat dopolnjena, nazadnje pred desetimi dnevi, ko so postavili novo interaktivno maketo Blejskega kota.
Direktorica muzeja je izpostavila še, da je Blejski grad ena najprivlačnejših točk, muzej na gradu pa en najbolj obiskanih v državi, kar terja še dodatno odgovornost pri koncipiranju stalne razstave, saj je namenjena tako Blejcem kot drugim prebivalcem Slovenije in seveda tudi obiskovalcem z vsega sveta. "Posebej je pomembno sporočilo razstave, ki mora biti jasno vsem, in sicer o pomenu tega, enega najlepših kotičkov slovenske dežele," je poudarila.
Prva muzejska zbirka na gradu odprta leta 1957
Nova razstava bo tako v celoti posvečena Blejskemu gradu, ki je v svoji tisočletni zgodovini doživel številne prezidave in lastniške spremembe. Po drugi svetovni vojni je grad začel vidno propadati, leta 1949 pa se je arheološka ekipa narodnega muzeja pri iskanju bivališča na Bledu morala zateči na grad. V objekt so vstavili zasilna okna in vrata, napeljali elektriko in vodo. Nato se je porodila ideja, da bi grad preuredili v muzej. Obnova gradu je stekla leta 1952, leta 1957 pa so na gradu odprli prvo muzejsko zbirko.
Po besedah Boštjana Laharnarja, vodje arheološkega oddelka v Narodnem muzeju Slovenije, bodo na novi razstavi pokazali celoten razvoj Blejskega kota s poudarkom na grajskem hribu – vse od umika ledenika, prazgodovine in antike do srednjega veka, ko so se oblikovale naravne in kulturološke danosti za nastanek gradu. "Le malo krajev je v Sloveniji in tudi drugje po svetu, kjer se je naravna dediščina tako lepo prelila s kulturno," je poudaril.
Drugi del razstave bo namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh. Na eni strani bodo prikazani konkretni dogodki in ljudje, povezani z gradom, na drugi strani pa splošne funkcije gradu, je pojasnila Alenka Miškec, koordinatorica projekta nove stalne razstave na Blejskem gradu.
Ministrstvo si prizadeva za spremembo pogodbe
Trenutno sicer tečejo pogovori o predlogu ministrstva za kulturo glede spremembe pogodbe, po kateri bi 18 odstotkov sredstev od vstopnin na grad, ki je v državni lasti, šlo v blagajno ministrstva. A v zavodu temu nasprotujejo, saj naj bi bilo za uresničitev zastavljenih projektov ključno, da sredstva ostanejo zavodu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje