Znanstveniki sklepajo, da so prebivalci naselbine v kraju Oberlaa iz leta 2400 pred našim štetjem evropsko divje jabolko (lat. Malus sylvestris) nabrali v okoliških gozdovih, ki so takrat prekrivali hrib Laaer in dolino Liesingbach.

Gre za majhni kepi nepravilnih oblik. "Kot kaže, je bilo jabolko razpolovljeno, posušeno in shranjeno za zimo," je razložila arheobotaničarka Marianne Kohler-Schneider z Univerze za naravne vire in življenjske znanosti (BOKU) na Dunaju, ki se ukvarja z ostanki rastlin pri arheoloških izkopavanjih.

Našli tudi žita in živalske kosti
Najdeno jabolko nima prav veliko skupnega z današnjimi vrstami. Po mnenju strokovnjakov se je sistematično sadjarstvo in gojenje jabolk na evropskih tleh pojavilo šele več tisoč let pozneje.

Med izkopavanji so odkrili tudi žita in nekatere živalske kosti, kar raziskovalcem omogoča vpogled v temelje življenja neolitskih prebivalcev v naselju Oberlaa, so sporočili s Predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani, Eurocomm-PR.

Divja jabolka, zaželena dobrina
To je najstarejša najdba jabolka na dunajskih tleh. Podobne najdbe so odkrili tudi v Švici, kjer so ljudje razpolovljena jabolka nanizali na vrvice, jih posušili in suho sadje shranili. Divja jabolka so bila v neolitiku zelo zaželena dobrina, saj so bila ljudem pomemben vir vitaminov v zimskih mesecih.