Po ugotovitvah arheologov segajo najdbe v poznorimsko obdobje, ko je na tem mestu ležalo severnoemonsko grobišče, na katerem so v preteklosti odkrili že več kot 3000 grobov. V zadnjih izkopavanjih so jih odkrili 21, med katerimi je en žgani grob in dvajset skeletnih, poroča Televizija Slovenija.

"Ti grobovi niso nič novega. Smo jih pričakovali, saj ležijo ob trasi rimske ceste, ki je potekala iz Emone proti Celeji. Po rimski navadi so ležala pokopališča levo in desno od ceste. V enem grobu smo našli lonček, v žganem grobu pa štiri balzamarije, steklene posodice za parfume, dva vrča, krožnik, čašo in posodico. Kar je tipičen grobni inventar za žarne grobove," je za Televizijo Slovenija povedala vodja arheološkega izkopavanja Helena Bešter.

Tudi sicer so grobovi pogosto dragoceno nahajališče najlepših predmetov, saj so jih sorodniki umrlega položili kot opremo na poti v onstranstvo (to je sicer značilno za rimski čas, medtem ko v krščanskih skupnostih ta navada ni bila tako razširjena). Kot zanimivost, kar 90 odstotkov predmetov iz rimskih časov, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana, izhaja prav iz grobov.

Sorodna novica Fascinantna najdba na Gosposvetski cesti: poznorimska nekropola z več kot 350 skeletnimi pokopi

V zadnjih letih so pomembno odkritje prinesla izkopavanja na Gosposvetski cesti, kjer so našli ostanke pokopališke cerkve iz časa zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.

Prvo organizirano versko življenje je na tem območju potekalo že v 3. stoletju z vsesplošnim vzponom krščanstva, vendar je emonska krščanska skupnost dejavneje zaživela šele, ko je ob koncu 4. stoletja nova vera izpodrinila druge religije. Takrat se je v Emoni tudi vzpostavilo več središč in cerkva, kompleks na Gosposvetski cesti pa med temi izstopa. Na območju kompleksa so našli tudi številne sarkofage.