"Avtorsko in kreativno sodelovanje z oddaljeno deželo Paragvaj je bilo zaradi fizične oddaljenosti pa tudi različnih družbenih razmer velik izziv, za uspešen projekt je bila zato potrebna velika mera prožnosti in medsebojnega zaupanja. Zaradi pandemije covida-19, ki se je razmahnila ravno v času poteka projekta, je bilo nujno hitro prilagajanje metod dela, razstavnih konceptov in komunikacije, le tako se je delo lahko nadaljevalo kljub mnogim omejitvam in problemom, povezanimi s pandemično krizo v svetu," se projekta spominja dr. Roženberger. Foto: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej.
Sorodna novica "La Doctora" Branislava Sušnik, slovenska znanstvenica med staroselci v Paragvaju

Tanjo Roženbergar je odlikoval poslanec Častne poslanske zbornice Republike Paragvaj Julio Enrique Mineur, priznanje Veleposlaništva Paragvaj v Sloveniji s sedežem na Dunaju pa je Mariji Mojci Terčelj izročil veleposlanik Juan Francisco Facetti Fernandez, so sporočili iz SEM.

Razstavni projekt La doctora – življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju je rezultat večletnega timskega dela in mednarodnih sodelovanj ter medinstitucionalnih povezovanj. Vse je družil isti cilj – predstavitev življenja in dela Slovenke Branislave Sušnik (1920–1996), raziskovalke Paragvaja in njegovih ljudi s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike.

Raziskovalni duh, ki jo je odpeljal daleč stran od domačih Medvod
Z vzdevkom La Doctora so Chamacoci, pripadniki staroselcev v Paragvaju, namreč klicali etnologinjo, antropologinjo in etnolingvistko Branislavo Sušnik, ki se je izobraževala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu. Leta 1947 je odšla v Argentino in pozneje v Paragvaj, kjer je do smrti leta 1996 raziskovala življenje in jezike tamkajšnjih indijanskih ljudstev in vodila Etnografski muzej Andresa Barbera v glavnem mestu Asuncion. Govorila je devet domačijskih jezikov poleg španščine, angleščine in francoščine. Obvladala je tudi orientalske jezike, ker je med drugo svetovno vojno študirala orientalski jezik v Rimu.

Za razvoj sodelovanja je bilo ključno povezovanje z Etnografskim muzejem dr. Andrés Barbero v Asunciónu, ki ga je vse do svoje smrti vodila in razvijala dr. Branislava Sušnik. Foto: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej.
Za razvoj sodelovanja je bilo ključno povezovanje z Etnografskim muzejem dr. Andrés Barbero v Asunciónu, ki ga je vse do svoje smrti vodila in razvijala dr. Branislava Sušnik. Foto: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej.

Razstava je "hkrati pripovedovala zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, ki jim je Sušnikova namenila največ raziskovalne pozornosti. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo", je v uvodu k razstavi zapisala dr. Marija Mojca Terčelj.

Razstava je bila na ogled od 20. aprila 2021 do 1. marca letos v SEM v Ljubljani. Spremljal jo je bogat spremljevalni razstavni program.

Avtorska ekipa razstave je že prejela nagrado ICOM Slovenija za leto 2021 v kategoriji za mednarodno prepoznavne projekte.