Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. Leta 2014 je bil obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev. Leta 2021 se je začelo konserviranje-restavriranje kakovostne baročne cerkvene opreme, za projekt je bil odgovoren Remškar.
Kot piše v utemeljitvi, njegov pristop k projektu konservatorsko-restavratorskih posegov in revitalizacije baročne oltarne opreme ter stenskih poslikav v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju odlikujejo osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti. Poudarjeno je tudi njegovo zavedanje pomena razvijanja konservatorske teorije, ki se ji Remškar posveča tako v pripravah na projekte kot tudi pri analizi posegov, kar pomembno prispeva k razvoju konservatorske stroke in postavlja tako pristop pri posegih na pričujočem oltarju kakor tudi drugih konservatorskih odločitvah v konservatorski teoretski kontekst.
Prenovljen dom fotografske dediščine 20. stoletja
Urška Todosovska Šmajdek je kot odgovorna konservatorka celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgledno in strokovno vodila ter koordinirala obnovitvena dela na objektu Pelikanova hiša v Celju, ki so potekala od leta 2020 do začetka leta 2024.
Med celoviti obnovi hiše Pelikan so jo odlikovali pretanjen občutek za interdisciplinarno delo ter usklajeno in preudarno sodelovanje z vsemi deležniki. Vsebinska revitalizacija celotnega objekta v muzejsko-kulturno središče, ki interpretira in reciklira zgodbo hiše, pomensko presega lokalni okvir. Iz vseh ohranjenih detajlov, ki s posegi niso izgubili patine desetletij in vanje zapisanih zgodb, je razbrati, da je Urška Todosovska Šmajdek obnovo vodila osebno zavzeto in predano, z občutkom za ohranjanje ne le podedovane materije, ampak predvsem zgodb, ki so se zapisale vanjo in bodo zaradi njenih tehtnih odločitev ostale berljive nam in tudi našim zanamcem, piše v utemeljitvi.
Zakonca Cigula: ključna akterja pri revitalizaciji dvorca Dornava
Irena in Mirko Cigula sta leta 2016 postala oskrbnika dvorca Dornava. Njun izjemni odnos do spomenika, ki ga živita in izkazujeta, sloni na njunem neprecenljivem prispevku h kakovostnemu in spoštljivemu odnosu do podedovanega, požrtvovalni in povezovalni vlogi med lokalno skupnostjo in strokovnimi službami, podpori in neutrudnih aktivnostih, ki so zadnji vrhunec dosegle v času obnove kapele in oranžerije, zaključene v letu 2023.
Posebej dragoceno je dejstvo, da z osebno predanostjo in neizmerno ljubeznijo do dvorca tega prebujata v novo življenje in oživljata strokovno in laično zavest, ki daje nov smisel tej nacionalno pomembni dediščinski lokaciji, piše v utemeljitvi.
Kot še piše, sta zakonca Cigula dokaz, da varovanja, negovanja, razumevanja in dojemanja dediščine v njeni celovitosti in kulturnem pomenu ni mogoče zagotavljati zgolj z upravnimi določili. Njuna vloga pri ohranjanju in revitalizaciji kompleksa Dornava je neprecenljiva in svetel vzor vsem.
Pred podelitvijo priznanj, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za izjemne dosežke na področju konservatorstva, so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje