Narodni muzej v Sarajevu tvorijo štirje posamični paviljoni, ki so medsebojno povezani s terasami, na notranjem atriju pa je botanični vrt. Foto: EPA
Narodni muzej v Sarajevu tvorijo štirje posamični paviljoni, ki so medsebojno povezani s terasami, na notranjem atriju pa je botanični vrt. Foto: EPA

Znesek bo v celoti namenjen za izplačilo dela neizplačanih plač zaposlenih, so sporočili iz tiskovne službe sarajevskega kantona. Minister za kulturo in šport tega kantona Kenan Alikadić je z direktorjem muzeja Mirsadom Sijarićem podpisal pogodbo o finančni pomoči, ki bo omogočila nadaljnje delo te ustanove, poroča agencija Fena. Muzej se je namreč pet let po vnovičnem odprtju znašel v skoraj enakem položaju, v kakršnem je bil pred tem, in tako je bil prisiljen znova zapreti svoja vrata.

Muzej med drugim hrani dragoceno sarajevsko Hagado, ki velja za eno najlepših tovrstnih ohranjenih del. Nastala je med letoma 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni. Poleg bibličnega in obrednega dela vsebuje še pesmi, ki spremljajo slovesno večerjo. Sarajevska Hagada vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34 celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom. Je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja. Foto: EPA
Muzej med drugim hrani dragoceno sarajevsko Hagado, ki velja za eno najlepših tovrstnih ohranjenih del. Nastala je med letoma 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni. Poleg bibličnega in obrednega dela vsebuje še pesmi, ki spremljajo slovesno večerjo. Sarajevska Hagada vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34 celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom. Je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja. Foto: EPA

Znesek 150 tisoč evrov bo izplačan v celoti, ne v obrokih, kar bo omogočilo izplačilo dela neplačanih plač zaposlenim, so sporočili iz tiskovne službe sarajevskega kantona. Minister Alikadić je ob tej priložnosti poudaril, da so zaposleni v muzeju v preteklem obdobju vestno in predano delali, čeprav so bili prepuščeni na nemilost države, ki se ni niti ustrezno odzvala niti izkazala prave volje za rešitev dolgoletnih težav financiranja te ustanove.

Muzej v BiH-u je preživel vojno, političnih nesoglasij 16 let pozneje pa ne

"Pogodba omogoča zgolj takojšnje in hitro ukrepanje ministrstva za kulturo in šport sarajevskega kantona. V prihodnjem obdobju se bomo posvetili maksimalnim prizadevanjem za rešitev financiranja Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine. Vsi se sklicujejo na to, da tak muzej predstavlja identiteto določene države. Vendar, sodeč po dejanjih in odzivih, to, kar je država doslej storila, ni dokazalo, da je zgodba v skladu s prakso, ki smo jo imeli priložnost videti," je še dejal Alikadić.

Daytonski sporazum ni opredelil status kulturnih institucij v BiH-u
V nedavnem intervjuju za Al Džaziro je direktor muzeja Sijarić dejal, da ustanova za delovanje na mesečni ravni potrebuje od 55.000 do 57.500 evrov oziroma 716.000 na leto. Srž težav, v katerih se je znašel muzej, sega v leto 1995, ko je bil podpisan Daytonski sporazum. V njem namreč ni bil jasno opredeljen status kulturnih institucij v Bosni in Hercegovini, ki so se posledično znašle tako rekoč v pravni praznini.

Skozi zadnja leta pred vmesnim zaprtjem v letu 2012 se je muzej prebijal s pomočjo donatorjev. Muzejski delavci so v skoraj štiriletnem obdobju, ko je bil muzej zaprt, čeprav jim niso izplačevali plač, hodili na delo in tako skrbeli za ohranitev vsaj nekega minimuma vzdrževanja muzejskih zbirk.