Bejrutska eksplozija, ki jo stroka opisuje kot "nedvomno eno največjih nejedrskih eksplozij v zgodovini", je hudo poškodovala stavbe v radiju več kilometrov od skladišča, kjer je razneslo 2750 ton amonijevega nitrata. Nesreča je samo najnovejši udarec Libanon: država je bila na robu finančnega kolapsa še pred pandemijo, ki je zdesetkala gospodarstvo.
Po besedah guvernerja Marwana Abbouda je bilo v eksploziji poškodovanega vsaj pol mesta, 300 tisoč ljudi pa je ostalo brez domov. Med hudo poškodovanimi stavbami je tudi cela vrsta umetniških galerij, ki so v živahni četrti Gemmayzeh v bližini pristanišča.
Med žrtvami eksplozije je bil med drugim Muzej Sursock, ki ima prostore v vili iz 19. stoletja in hrani umetnine iz zbirke libanonskega aristokrata Nicolasa Sursocka, je poročal portal Artnet.
Poškodovani sta bili tudi maronitska stolnica sv. Jurija in Galerija Sfeir-Semler. Iz galerije so za omenjeni portal že potrdili, da je bila škoda samo materialna in da je ekipa zaposlenih "živa in zdrava". "Srca nas bolijo in žalujemo za Bejrutom. Hvala vsem, ki mislijo na nas, ki nam pošiljajo sporočila in pomoč," so zapisali v izjavo za javnost.
Škodo v galeriji, ki nosi ime po njem, je potrdil tudi Mark Hachem. "To je človeška tragedija, ki je še vedno ne moremo doumeti." The Art Newspaper poroča, da so bile popolnoma uničene galerije Marfa, Tanit in Opera. Iz galerije Artlab so sporočili, da so utrpeli samo "površinsko škodo" – pa morda vseeno ne bodo mogli obnavljati. "Ne vem, ali bo imelo v trenutnih okoliščinah sploh smisel odpirati nazaj," se bojijo. Pristaniški okoliš je namreč videti, "kot da je doživel jedrsko nesrečo".
Poročila navajajo še, da je bil med smrtnimi žrtvami nesreče francoski arhitekt Jean-Marc Bonfils, a tega v njihovem biroju še niso potrdili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje