Študijo z naslovom Atlas der Abwesenheit (Atlas odsotnosti) sta pripravila profesorica s tehnične univerze v Berlinu Bénédicte Savoy in profesor s kamerunske univerze Dschang Albert Gouaffo. Študija je javno dostopna in je rezultat dveletnega dela raziskovalcev iz Nemčije in Kameruna, podprli so jo kustosi 45 nemških muzejev, piše Art Newspaper.

V Yaoundeju le 6000 predmetov
Državne zbirke v kamerunski prestolnici Yaounde obsegajo približno 6000 predmetov. Večina od 40 tisoč predmetov v nemških muzejih svetovnih kultur je dejansko v depojih in sploh niso postavljeni na ogled javnosti, je dejala Savoy. Opomnila je, da ta ogromna številka niti ne vključuje predmetov v naravoslovnih muzejih, arheoloških najdb v prazgodovinskih muzejih ali kakršnih koli predmetov v zasebnih zbirkah.

Nemčija je leta 1884 razglasila Kamerun za svojo kolonijo, nato pa uporabljala vse brutalnejša sredstva za zatiranje precejšnjega odpora lokalnega prebivalstva. Tako je bilo do prve svetovne vojne, po kateri so si ozemlje razdelili Francozi in Britanci. V več kot treh desetletjih nemške vladavine so kolonialne čete izvedle vsaj 180 t. i. kaznovalnih ekspedicij, s katerimi so si zagotovili ozemlje, pri čemer so opustošili vasi in kmetije ter ropali ali uničevali kulturno dediščino.

Sorodna novica "Restitucija s pogoji je neokolonializem." Zagovor ne zares dorečene vrnitve beninskih bronov.

Drugačna situacija, ker so plenili drugi?
V zadnjem času je bilo veliko govora o beninskih bronih, ki spadajo med najpomembnejše umetnine afriške celine in jih je Nemčija nedavno vrnila Nigeriji. Večino teh dragocenosti so v nekdanjem kraljestvu Benin nakradli britanski kolonialisti okoli leta 1897. Savoy je poudarila, da je bilo za Nemčijo nemara lažje, da se najprej osredotoči na vrnitev beninskih bronov, saj so v tem primeru nasilno plenjenje zagrešile britanske enote in ne nemške. "Spopadanje z lastnimi brutalnimi dejanji zahteva več političnega in psihološkega angažmaja," je dejala.

"Te predmete moramo dobiti nazaj"
Na javni razpravi v Berlinu, na kateri so predstavili študijo, so predstavniki kamerunskega veleposlaništva poudarili, da je restitucija v njihovem načrtu. "Nemčija je polna. Kamerun je prazen. Te predmete moramo dobiti nazaj. Potrebujemo jih za gradnjo prihodnosti. Restitucija je češnja na torti, cilj, h kateremu smo usmerjeni," je dejala svetovalka za kulturo kamerunskega veleposlaništva v Nemčiji Maryse Nsangou Njikam.

Po njenih besedah je kamerunska vlada ustanovila komisijo za restitucijo s predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, izobraževanje in kulturo, tradicionalnih kraljevih vladarjev, civilne družbe in akademskih krogov. Komisija je "začela delo in se redno srečuje z direktorji muzejev v Nemčiji. Še zmeraj smo daleč od restitucije, ker je treba najprej ubrati več korakov," je še dodala.

Nemške muzeje čaka še veliko dela
Med dragocenostmi, ki jih hranijo nemški muzeji svetovne kulture, so tekstilije, glasbila, obredne maske, kraljeve dragocenosti, kot so stoli in prestoli, rokopisi, orožje in orodje. "Nobeden od njih ni bil zasnovan kot razstavni predmet za vitrine," je dejala Bénédicte Savoy.

Med muzeji z največjim številom kamerunskih predmetov v svojih zbirkah so Muzej Linden v Stuttgartu z več kot 8000 enotami ter berlinski Etnološki muzej in Muzej Grassi v Leipzigu, vsak s po več kot 5000 enotami. Študija Atlas odsotnosti je pokazala, da imajo nemški muzeji za narediti še "veliko domače naloge", je v javni razpravi dejala direktorica muzeja Grassi Léontine Meijer-van Mensch.