Plemenski poglavar Asantehene Otumfuo Osei Tutu II. Foto: Mestni muzej Idrija
Plemenski poglavar Asantehene Otumfuo Osei Tutu II. Foto: Mestni muzej Idrija

Zbirka Britanskega muzeja vsebuje dela, ki so jih Britanci naropali iz palače Asante v Kumasiju med vojno leta 1874. Muzej je za BBC potrdil, da "raziskujejo možnosti glede posoje predmetov" Gani.

Sorodna novica Vatikan: Starodavni artefakti so ekumenska "donacija" Grški pravoslavni cerkvi

Britanski muzej je v zadnjih letih pod vse večjim pritiskom, da predmete iz svoje zbirke vrne v države izvora. Zahteve Grčije so najbolj odmeven primer tega: kamnite umetnine, ki se jih je v Britaniji prijelo ime Elginovi marmorji ali marmorji iz Partenona, so trenutno v žarišču enega najbolj vročih sporov glede vračila odtujenih umetnin v državo izvora.

Umetnine, naropane v kolonialni dobi
Vprašanja restitucije se najpogosteje nanašajo na države, ki so doživele kolonizacijo. Etiopija želi, da Britanski muzej vrne obredne križe, orožje, nakit, svete oltarne plošče in druge predmete, ki so jih med britansko vojaško akcijo leta 1868 odnesli iz mesta Maqdala na severu države.

Nigerijska vlada je uradno pozvala muzej, naj vrne 900 beninskih bronastih medalj.
Artefakti, ki jih je britanska vojska leta 1897 naropala v napadu na Benin City (v današnji Nigeriji), so posejani po različnih muzejih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Nemčija je lani – pod soji mednarodnih žarometov – Nigeriji uradno vrnila prvih 20 bronastih umetnin, nakradenih v kolonialni dobi.

Antično plastiko s sijajnimi podobami nimf, glasbenikov in mitoloških bitij je v zgodnjem 19. stoletju dal s stavb atenske Akropole s sporno pridobljenim dovoljenjem otomanskih oblasti odstraniti elginski grof in tedanji britanski veleposlanik Thomas Bruce. Foto: EPA
Antično plastiko s sijajnimi podobami nimf, glasbenikov in mitoloških bitij je v zgodnjem 19. stoletju dal s stavb atenske Akropole s sporno pridobljenim dovoljenjem otomanskih oblasti odstraniti elginski grof in tedanji britanski veleposlanik Thomas Bruce. Foto: EPA

Ganska vlada, pod vodstvom Asantaheneja, je leta 1974 vložila uradno zahtevo, v kateri je zahtevala vrnitev regalij in drugih predmetov, ki so jih britanske sile odvzele v letih 1874, 1896 in 1900. Država Asante je bila še v 19. stoletju ena redkih afriških držav, ki so se uspele odločneje upreti evropskim kolonizatorjem, piše BBC. Od takrat Britanski muzej trdi, da si prizadevajo za vzpostavitev pozitivnega in stalnega sodelovanja z Asantehenejem in muzejem palače Manhyia v Gani, ki predstavlja kulturo Asante.

Sorodna novica Konstruktivne razprave o vrnitvi partenonskih kipov. Se bo Elginova zbirka naposled vrnila v Atene?

"Ti predmeti so večinoma sveti"
Ganska vlada je ustanovila tudi odbor za restitucijo, da bi preučili vračilo predmetov, odvzetih iz palače Asante, ki so zdaj v zbirkah po vsem svetu.

Nana Oforiatta Ayim, ki je v tem odboru, je za BBC povedala: "Ti predmeti so večinoma sveti in njihova vrnitev ne pomeni le restitucije. Gre tudi za popravilo krajev, od koder so bili odvzeti, pa tudi 'popravilo' tistih, ki so jih odvzeli." Dodala je, da želijo nov odnos, "ki ne bo temeljil na izkoriščanju ali zatiranju, ampak na pravičnosti in medsebojnem spoštovanju".

Tokratne razprave v Britanskem muzeju pomenijo prvo srečanje med muzejskim direktorjem in Asantehenejem, ki je zaprosil za posojo predmetov regalij, ki so pripadali njegovim prednikom, in poudaril uspešno sodelovanje z Britanskim muzejem.

Predstavnica Britanskega muzeja je za BBC povedala: "Naš direktor in namestnik direktorja sta z veseljem pozdravila njegovo kraljevo veličanstvo Oseija Tutuja II. v muzeju med njegovim obiskom v Veliki Britaniji na kronanju kralja Karla III." Dodala je, da muzej "preiskuje možnost posoje predmetov iz zbirke za zaznamovanje 150-letnice konca tretje anglo-asantejske vojne, pa tudi v podporo praznovanjem srebrnega jubileja Asanteheneja prihodnje leto".

Bronaste umetnine iz Benina, ki jih je Nemčija vrnila Nigeriji, so hkrati postale simboli spreminjajočega se muzejskega diskurza, kjer je postala aktualna razprava o zgodovinski odgovornosti in kolonialni krivici. Foto: EPA
Bronaste umetnine iz Benina, ki jih je Nemčija vrnila Nigeriji, so hkrati postale simboli spreminjajočega se muzejskega diskurza, kjer je postala aktualna razprava o zgodovinski odgovornosti in kolonialni krivici. Foto: EPA

Vsako leto v Britanskem muzeju posodijo več kot 5000 predmetov institucijam po vsem svetu v svojih prizadevanjih za skupno rabo svoje zbirke po vsem svetu, piše BBC.

Oforiatta Ayim, svetovalka ganskega ministra za kulturo, je dejala: "Posojeni predmeti so lahko prvi korak pri odpiranju dialoga v institucijah in strukturah, ki se počasi spreminjajo, kajti predmeti so bili odvzeti v grozljivo nasilnih okoliščinah ... Nujni so poštenost, odgovornost in ukrepanje." Domovanja predmetov so po njenem prepričanju "nedvomno mesta, od koder so bili vzeti", čeprav bi jih lahko v prihodnosti posodili britanskim institucijam.

Sorodna novica "Restitucija s pogoji je neokolonializem." Zagovor ne zares dorečene vrnitve beninskih bronov.

Moralni argumenti za vračilo
Londonski muzej Horniman je lani Nigeriji vrnil 72 predmetov iz svoje zbirke. Takrat je Nick Merriman, direktor muzeja, za BBC povedal, da obstaja "moralni argument" za njihovo vrnitev. Dejal je, da "vidimo prelomno točko ne le glede restitucije in repatriacije, ampak tudi muzejev, ki priznavajo svojo kolonialno zgodovino".

Toda nekaterim najbolj priznanim ustanovam v Združenem kraljestvu, vključno z Britanskim muzejem, zakon preprečuje sprejemanje tovrstnih odločitev. Zakon o Britanskem muzeju iz leta 1963 prepoveduje muzeju "razpolaganje s predmeti", razen v zelo posebnih okoliščinah. Lahko pa posodi artefakte, če meni, da predmeti ne bodo poškodovani.