Pet fresk, ki jih je za Regjeringskvartalet (vladno četrt) norveške prestolnice med koncem petdesetih in začetkom sedemdesetih ustvaril Pablo Picasso, je nastalo v tehniki breccia: to je bila priljubljena tehnika sredine 20. stoletja, narekuje pa uporabo naravnega betona. Ker španskemu umetniku postopek ni bil domač, se je za uresničitev svoje ideje povezal z norveškim umetnikom Carlom Nesjarjem; pozneje sta sodelovala še v Barceloni, kjer se Plaça Nova še danes kiti z njunim Frizom velikanov (El fris dels Gegants).
Najopaznejša freska v Oslu, Ribiči (1970), tehta 250 ton, krasi celo fasado stavbe Y in je v eksploziji julija 2011 ostala nepoškodovana; druge so del stavbe H, ki je utrpela še največ škode. V avli stavbe Y obiskovalci naletijo še na risbo Galeb, ki se razteza od tal do stropa na 60-tonski notranji steni.
Brutalizem deli mnenja
Stavbo Y bodo Norvežani zdaj zamenjali z modernejšo, varnejšo zgradbo, je odločila vlada. Odločitev je Norvežane razdelila na dva tabora: eni so trdili, da je brutalistična betonska struktura grda in si zasluži biti zravnana s tlemi, drugi pa so pozivali k njeni ohranitvi in zaščiti. "Če bi stavbo porušili in freske integrirali na drugo lokacijo, to ne bi bila več umetnina, ki si jo je Picasso zamislil," je že pred leti izjavil vodja direktorata za kulturno dediščino Jørn Holme.
Kakor koli že, rušenje se je začelo ta teden. Postopek poteka počasi in previdno, je za agencijo AFP pojasnil vodja del Pal Weiby, in bo verjetno končan v četrtek ali petek.
Stavba iz leta 1969, ki je ime dobila po obliki svojega tlorisa, je bila do 22. julija 2011, ko je Breivik v bližini podstavil bombo, dom ministrstva za izobraževanje. Med rušenjem bodo obe Picassovi deli seveda odstranili in jima stalno mesto našli nekje drugje. Nasprotniki načrta vseeno trdijo, da zgradba in stvaritvi, ki sta bili zasnovani posebej zanjo, sodita skupaj.
Norveška kantavtorica Elvira Nikolaisen je ob odstranjevanju murala za tiskovno agencijo Reuters komentirala: "Prav gotovo je prisoten duh žalovanja. A obenem je kampanja za ohranitev stavbe obrodila zelo pozitivne rezultate. Ljudje so se zavedeli vrednosti umetnine."
Rušenje ni bilo neizogibno
Bombni napad leta 2011, ki je zahteval osem smrtnih žrtev (Breivikov strelski pohod pa še dodatnih 69), je bil najhujši zločin na Norveškem zunaj časa vojne. Številne stavbe, ki so bile poškodovane v eksploziji, so medtem že porušili, zgoraj omenjeno pisarniško zgradbo H, prav tako okrašeno s Picassovimi deli, pa bodo restavrirali.
Tudi stavbo Y bi v resnici lahko rešili, a je vlada sklenila, da tega ne bodo počeli, češ da je zgradba zaradi svoje lokacije nad cestnim predorom preveč izpostavljena morebitnim novim napadom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje