Na lokaciji, kjer je bila prva grobnica Krištofa Kolumba, je danes industrijska cona. Foto: EPA
Na lokaciji, kjer je bila prva grobnica Krištofa Kolumba, je danes industrijska cona. Foto: EPA

Krištof Kolumb (1451–1506) se je leta 1492 iz španskega pristanišča Palos odpravil na svoje prvo potovanje, v želji, da bi odkril morsko pot do Indije, Japonske in Kitajske. Šolski učbeniki ga označujejo za odkritelja "Novega sveta", mnogi pa ob tem opominjajo, da je spodbudil genocid nad tamkajšnjimi staroselci, ki se ga je nato izvajalo mnoga leta.

Na tej lokaciji so leta 1602 pokopali tudi irskega narodnega junaka Hugha Roeja O'Donnlla, ki je pred pobegom v Španijo vodil vstajo proti Angležem. Na posnetku iz leta 2020 sta župan Valladolida Oscar Puente in irska veleposlanica v Španiji Sile Maguire. Foto: EPA
Na tej lokaciji so leta 1602 pokopali tudi irskega narodnega junaka Hugha Roeja O'Donnlla, ki je pred pobegom v Španijo vodil vstajo proti Angležem. Na posnetku iz leta 2020 sta župan Valladolida Oscar Puente in irska veleposlanica v Španiji Sile Maguire. Foto: EPA

Prvotno pokopan v samostanu sv. Frančiška v Valladolidu
Tri leta po smrti so njegove ostanke odpeljali v njegov družinski mavzolej v mestu Sevilla, v naslednjih stoletjih pa so jih še večkrat preselili. Leta 1898 so jih nato znova vrnili v Sevillo. Na podlagi vzorcev DNK-ja iz drobcev Kolumbovih kosti, odvzetih v letu 2005 iz grobnice v Sevilli, je skupina forenzikov pod vodstvom Univerze v Granadi potrdila, da tam shranjeni posmrtni ostanki dejansko pripadajo njemu, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Kolumbu se mu pripisuje odkritje ameriške celine, a dejansko ni nikoli pristal na celinskem ozemlju današnjih ZDA. Foto: Wikipedia Commons
Kolumbu se mu pripisuje odkritje ameriške celine, a dejansko ni nikoli pristal na celinskem ozemlju današnjih ZDA. Foto: Wikipedia Commons

Raziskovalci so zdaj določili, da je bil sprva pokopan v samostanu sv. Frančiška v Valladolidu, kar so ugotovili po "podrobni zgodovinski preiskavi, ki so jo potrdili z zemeljskimi radarji", je v izjavi zapisal španski pomorski muzej, ki je pomagal voditi študijo. Omenjeni samostan ne obstaja več, na njegovi nekdanji lokaciji zdaj deluje poslovna cona.

S 3D-tehniko poustvarjena kapela
Strokovnjaki so pregledali vzorce DNK-ja s pokopališča v Sevilli in ugotovili, da se ujemajo z lokacijo v Valladolidu, ki je bila izkopana. Zgodovinarji in arheologi so od takrat v tridimenzionalni tehniki poustvarili kapelo v Valladolidu, v kateri so bili Kolumbovi posmrtni ostanki. Leta 1544 so jih v skladu z navodili, ki jih je zapustil, prestavili iz Seville v glavno mesto Dominikanske republike Santo Domingo. Leta 1795 so njegove kosti preselili v Havano na Kubo, nato pa so jih poslali nazaj čez Atlantik in jih leta 1898 znova vrnili v Sevillo.

Del ostankov bi lahko bil v Dominikanski republiki
Kot še navaja AFP, Dominikanska republika sicer trdi, da je Kolumb pokopan v svetilniku v Santo Domingu. Tudi raziskovalci, ki so leta 2005 preiskovali DNK, so ocenili, da bi, kljub temu da so kosti v Sevilli njegove, lahko tudi grobnica v Santu Domingu hranila del njegovih posmrtnih ostankov.

Foto: EPA
Foto: EPA