V muzej je med drugim preurejena hiša Pabla Nerude na obalnem območju Isla Negra v osrednjem Čilu, kjer je pesnik tudi pokopan. Foto: AP
V muzej je med drugim preurejena hiša Pabla Nerude na obalnem območju Isla Negra v osrednjem Čilu, kjer je pesnik tudi pokopan. Foto: AP

Fundacija Neruda, ki upravlja zapuščino tega čilskega nobelovca, je sporočila, da je pandemija skoraj izničila število obiskovalcev. "Smo v kritični situaciji," je po pisanju Reutersa na srečanju s tujimi dopisniki v pesnikovi hiši v Santiagu dejal Fernando Saez, izvršni direktor fundacije.

Skoraj leto in pol za obiskovalce zaprta vrata
Tri muzejske hiše, ki stojijo v osrednjem Čilu, so bile 17 mesecev zaprte zaradi epidemioloških ukrepov in so jih vnovič odprli septembra lani, potem ko so se ukrepi v državi razrahljali. Pred pandemijo je ta trojica Nerudovih muzejskih hiš letno sprejela skupno do 350 tisoč obiskovalcev. Največ je bilo tujih turistov in študentov, muzeji pa so gostili tudi literarne delavnice in druge kulturne dejavnosti. Hiše so v blagajno fundacije prinesle okoli 230 tisoč evrov na mesec, fundacija pa je prejela tudi okoli 140 tisoč evrov avtorskih pravic za ohranitev muzejev, ki so polni zbirateljskih predmetov.

Nerudova muzejska hiša La Chascona, ki stoji v čilski prestolnici Santiago. Foto: EPA
Nerudova muzejska hiša La Chascona, ki stoji v čilski prestolnici Santiago. Foto: EPA

Po besedah izvršnega direktorja fundacije muzeje zdaj obišče le še delček števila obiskovalcev, kot so ga imeli prej. Dodal je, da je fundacija "trkala na vrata", da bi zgradila zavezništva z vlado in zasebnimi podjetji, a pri tem ni bila uspešna. "Ena stvar je preživeti, druga pa premagati in izboljšati," je še dejal Saez.

Negotova prihodnost načrtovanega interaktivnega muzeja
Fundacija ima načrt za postavitev interaktivnega muzeja pred Nerudovo muzejsko hišo v Santiagu, v boemski turistični soseski Bellavista, s proračunom med 1,38 in 1,84 milijona evrov. Zastavili so si, da bi bil muzej nared v prihodnjem letu, torej ob 50-letnici pesnikove smrti, in da bi muzej gostoval po državi in tudi v ​​tujini. "Toda trenutno ne moremo financirati ničesar," je sklenil izvršni direktor fundacije Neruda.

Eden najvplivnejših pesniških glasov minulega stoletja
Leta 1904 rojeni Pablo Neruda sodi med najvplivnejše pesnike 20. stoletja. Sprva je bila njegova poezija modernistična, nato je prešla v intimizem, iz tega pa v nadrealizem. Njegov opus obsega erotično ljubezenske pesmi, nadrealistično poezijo, zgodovinske epe in politične manifeste. Občutke samote in solidarnosti, magije in stvarnosti, biografskih elementov ter kroniko je združil v refleksivno sintezo.

Kot pesnik je združil subjektivno liriko z družbeno angažiranostjo, še posebej v delu Veliki spev, leta 1971 pa je dobil tudi Nobelovo nagrado. Neruda, po prepričanju komunist, je leta 1973 umrl v starosti 69 let, le 12 dni po državnem udaru, ki ga je izvedel Augusto Pinochet.