Boris Kuhar v Keniji, 60. leta 20. stoletja. Foto: Dokumentacija SEM-a

V muzeju so mu pripravili razstavo, ki popelje po njegovi življenjski zgodbi in prinaša vpogled v njegov filmski opus.

Boris Kuhar (1929–2018) je SEM vodil med letoma 1963 in 1987, kar je bilo najdlje od vseh direktorjev muzeja vse od njegove ustanovitve leta 1923. V muzeju si bodo Kuharjevo vodenje zapomnili kot čas, ko so izredno povečali število razstav, pridobili nove zaposlitve in prostore za muzejske izpostave po Sloveniji. Posebej odmeven je postal Muzej neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah, kjer so predstavljali lastne neevropske zbirke in gostili odmevne razstave iz neuvrščenih držav.

Na RTV Slovenija je Boris Kuhar deloval kot novinar, režiser in snemalec. Foto: Dokumentacija SEM-a

Postavil je več etnoloških razstav doma in v tujini. Med odmevnejšimi je bila razstava o maskah, ki je v 60. letih prvič razkrila bogastvo te dediščine, v letih po koncu druge vojne znane le domačinom. Poznejše postavitve so se posvečale predvsem neevropskim ljudstvom. Kot ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja je povečal število kustosov in restavratorjev za novo pridobljene predmete s terena.

Leta 2011 mu je Slovensko etnološko društvo podelilo Plaketo Nika Kureta za prispevek k razvoju slovenske vizualne etnografije.

Velja tudi za enega izmed pionirjev še tedanje Televizije Ljubljana, kjer se je zaposlil leta 1957. Bil je eden ključnih snovalcev temeljev televizijske produkcije in oblikovalcev standardov raznovrstnih tipov oddaj.

V Kuharjevem televizijskem opusu najdemo dokumentarni film Borovo gostüvanje in prvo turistično oddajo Sinji trilček. Sodeloval je tudi pri seriji mladinskih oddaj Pionirski mozaik, zasnoval prve kuharske oddaje z mojstrom Ivanom Ivačičem in po Sloveniji snemal pogovore z gledalci za kontaktne oddaje TV pošta. Leta 1963 je pripravil tri neposredne prenose z razstav Slovenskega etnografskega muzeja o maskah, vraževerju in južnem Pohorju ter s tem programsko povezal obe ustanovi. V naslednjih letih je skrbel predvsem za dobro medijsko pokritost muzejskih dogodkov. Med letoma 1966 in 1971 je v Afriki posnel vrsto potopisnih oddaj za TV-serijo S kamero po svetu, ki je tedanjim gledalcem odpirala vpogled v življenje in kulture ljudstev drugih celin.

Boris Kuhar med udeleženci borovega gostüvanja, Šalovci, 1964. Foto: Dokumentacija SEM-a

Kuharja je lani bolezen prehitela, da bi ob svojem 90. življenjskem jubileju uresničil osebno razstavo, na kateri bi predstavil svoje zbirke, dokumente, fotografije, knjige in filme. Tudi zato mu SEM, ob naklonjenem sodelovanju vdove Mire Bučar in hčerke Mateje Logar, posveča razstavo filmov in fotografij. Interaktivna medijska točka prinaša življenjsko zgodbo Borisa Kuharja in njegov filmski opus – več kot štirideset filmov in oddaj, ki jih je sooblikoval kot raziskovalec, scenarist, režiser in snemalec. Pri predstavitvi filmskega dela sodeluje Televizija Slovenija, vsi soavtorji izbranih oddaj oziroma nasledniki njihovih avtorskih pravic pa so prijazno dovolili njihovo predvajanje.

Na obeh straneh objektiva
Na ogled pa so tudi fotografije, povezane s podnaslovom Na obeh straneh fotografskega objektiva, in zgibanka o življenjski in delovni poti Borisa Kuharja, s poudarkom na njegovem muzejskem obdobju.

SEM se poklanja Borisu Kuharju