Epidemija covida-19 je zavrla prizadevanja, da bi kozolce vpisali na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. A ni jih zaustavila – predsednik gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek je napovedal vnovične dejavnosti, da ta prizadevanja uresničijo. Uradno jih bodo razglasili na srečanju v Rutu nad Baško grapo, kjer se je že leta 1996 začelo vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Datum srečanja še ni znan.
Pobudniki vpisa kozolca na Unescov seznam so že v stiku z različnimi strokovnjaki, pa tudi z ministrstvom za kulturo in njegovim direktoratom za kulturno dediščino. Pri slednjih dveh so se po besedah Mežka pred približno 20 leti že ukvarjali s pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam, a je to iz njemu neznanih razlogov zamrlo.
Projekt se je uradno začel leta 1993 ob izidu dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa in etnologa Toneta Cevca. Naslednje leto je nastala istoimenska razstava arhitekta Borana Hrelje, ki je zgodbo knjige ponovil v arhitekturnih maketah. Razstava je od takrat prepotovala Slovenijo in Evropo, na ogled pa je bila tudi v ZDA. V prostorih Slovenske matice bo v tem mesecu ta razstava na ogled že stoštiridesetič.
Projekt Slovenski kozolec si s sloganom Ohranimo slovenski kozolec na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja pomnika stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. Podporniki slovenskega kozolca nameravajo poleg tega zagnati akcijo za obnovitev toplarja v Rutu nad Baško grapo s predstavitvijo te arhitekture, je še povedal Mežek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje