Neapeljska revolucija je po mnenju predstavnikov večine evropskih velesil ogrožala mir in stabilnost evropske celine, ki ju je po dveh desetletjih vojn s Francijo vzpostavil dunajski kongres leta 1815.
Neapeljska revolucija je po mnenju predstavnikov večine evropskih velesil ogrožala mir in stabilnost evropske celine, ki ju je po dveh desetletjih vojn s Francijo vzpostavil dunajski kongres leta 1815.
Vladimir Šenk: Ljubljanski kongres 1821

Postavitev posvečajo 200. obletnici ljubljanskega kongresa, odpirajo pa jo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Poziv h kozmopolitskemu duhu Slovencev
Blaž Peršin
, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane je ob tem dodal: "Kar si v Ljubljani, prestolnici države, res želimo, je, da bi bili deležni malo več kozmopolitskega duha in da slovensko predsedovanje ne bi izzvenelo s provincialnimi navdihi. Prav zato je naša razstava razmislek, da moramo gledati preko svojih mentalnih okvirov."

Postavitev je posvečena "bleščečim trenutkom" Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo v prvi polovici leta 1821, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav. Kot so spomnili v muzeju, je kongres Ljubljano postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja.

Praznična okrasitev Ljubljane. Foto: Andrej Peunik
Praznična okrasitev Ljubljane. Foto: Andrej Peunik
Na razstavi se bodo tako po 200letih ponovno
Na razstavi se bodo tako po 200letih ponovno "srečali" odločevalci ljubljanskega kongresa: avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., kralj obeh Sicilij Ferdinand I. ter knez Metternich (na fotografiji) − tokrat na portretnih slikah. Foto: Andrej Peunik

V Ljubljani so se na kongresu poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in kralja dveh Sicilij Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje. V prestolnico dežele Kranjske so prišli zaradi dogodkov v Kraljestvu dveh Sicilij, kjer je bil kralj Ferdinand I. po revolucionarnem prevratu prisiljen sprejeti ustavo. Neapeljska revolucija je po mnenju predstavnikov večine evropskih velesil ogrožala mir in stabilnost evropske celine, ki ju je po dveh desetletjih vojn s Francijo vzpostavil dunajski kongres leta 1815, so zapisali v muzeju.

Ljubljančani so radi gostili veljake
V Ljubljani po poročanju kronistov ni bilo čutiti napetosti ob aktualnem političnem dogajanju. Gledališke predstave in koncerti so bili ves čas zasedanja dobro obiskani. Posel ljubljanskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in drugih pa je ob množici premožnih gostov cvetel. Mesto se je kongresnikom tako priljubilo, da je svetovalec avstrijskega ministra Metternicha in tajnik kongresa Friedrich von Gentz ob koncu zapisal, da ne bi imel nič proti, če bi se kongres zavlekel vse do naslednje zime.

Številni portreti, vedute Ljubljane, oblačila,orožje, interieri, javne plastike, filmski izseki, operne interpretacije in interaktivi postavljajo ljubljanski kongres v predstavljivo in razumljivo zgodovinsko kuliso časa. Foto: Andrej Peunik
Številni portreti, vedute Ljubljane, oblačila,orožje, interieri, javne plastike, filmski izseki, operne interpretacije in interaktivi postavljajo ljubljanski kongres v predstavljivo in razumljivo zgodovinsko kuliso časa. Foto: Andrej Peunik

Ob bleščečih trenutkih za Ljubljano želijo z razstavo, ki bo odprta do 2. januarja prihodnje leto, kongres predstaviti tudi v luči antagonizma med načeli legitimizma in konstitucionalizma, ki je bil značilen za čas evropske politične restavracije po dunajskem kongresu. Sistem je, tudi z orožjem, uspešno zadrževal nacionalna in liberalna vrenja in s tem zagotavljal geopolitično stabilnost na celini.

Razstava o ljubljanskem kongresu bo letos "tudi nekakšna reminiscenca, saj bo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU povezala Ljubljano in Slovenijo z njuno zgodovinsko in aktualno vlogo v mednarodnih odnosih Evrope", so še zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana.

Politična karikatura kongresnega dogajanja. Foto: Andrej Peunik
Politična karikatura kongresnega dogajanja. Foto: Andrej Peunik