Poslikane panjske končnice so edinstvena posebnost Slovenije in njene kulturne dediščine. Razstava v Sankt Peterburgu združuje 113 predmetov te izvirne likovne zvrsti.

Predstavljeni so številni motivi, ki odražajo pomen čebelarstva in ob njem mnogotere druge snovne, družbene in duhovne sestavine načina življenja na slovenskem etničnem ozemlju od sredine 18. stoletja do 1. svetovne vojne, so sporočili iz SEM-a.

Slovenska avtohtona ljudska umetnost
Poslikane panjske končnice so del tistega repertorija slovenske kulturne dediščine, ki ga pozna skoraj vsak Slovenec. Glede na današnje vedenje so poslikane panjske končnice tako rekoč avtohtoni kulturni element. Zanje velja, da so se kot eno od poglavij ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od pripadnikov nižjih (kmečkih) družbenih plasti in zanje, pojavile na delu slovenskega etničnega ozemlja po sredini 18. stoletja, doživele svoj razcvet v obdobju med letoma 1820 in 1880 ter zaradi spremenjenih ekonomsko-socialnih in duhovnih razmer zamrle na začetku 20. stoletja.

Poslikani panji so bili v splošni rabi ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja na ozemlju od južne Koroške, severozahodne slovenske Štajerske, osrednje in severne Kranjske do dela Goriškega. Zunaj tega ozemlja jih je živahna kranjska trgovina z živimi čebelami zanesla marsikam v evropske in celo druge dežele ter celo pobudila šibko lokalno poslikavanje panjev v Lammertalu na Avstrijskem.

Posvetni motivi kmečkega življenja
Zbirka poslikanih panjskih končnic SEM-a je po številu predmetov in njihovi reprezentativnosti unikatna in jo je mogoče primerjati le še z zbirko Čebelarskega muzeja v Radovljici. Obsega 754 predmetov, ki so z etnološkega vidika pomembni kot mediji za razkrivanje odnosa do sveta tako njihovih ustvarjalcev kot tudi porabnikov. Posebnost slikarstva na panjskih končnicah je tudi, da se v nasprotju z motiviko na predmetih drugih zbirk ljudske likovne umetnosti, ki izhaja iz religioznega sveta, na panjskih končnicah pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja.

Razstava v Sankt Peterburgu, ki je plod strokovnega sodelovanja SEM-a z Ruskim etnografskim muzejem, bo na ogled do 30. novembra.

V SEM-u je sicer še do 20. oktobra odprta gostujoča razstava iz tega muzeja – Šamanizem ljudstev Sibirije.