Pred vstopom v pariški Louvre. Foto: EPA
Pred vstopom v pariški Louvre. Foto: EPA

Različne muzejske ustanove različno shajajo glede na to, kako so financirane. Tiste, ki jih podpirajo vladna sredstva, bodo nedvomno preživele laže kot tiste, ki se večinoma zanašajo na prodajo vstopnic.

Sorodna novica Francija z več kot 600 milijoni evrov na pomoč osrednjim muzejem

Podatki o obiskovalcih muzejev po Evropi nakazujejo, da dosegajo odprte ustanove približno tretjino lanskega obiska. Veliko ustanov zato odpušča zaposlene in preoblikuje načine poslovanja, piše portal Art Daily.

Ko na pomoč priskoči država
Več evropskih držav – med njimi Velika Britanija, Francija, Nemčija in Nizozemska – je tudi že naznanilo vladne svežnje pomoči umetnosti, a vseeno veliko lokalnih ustanov pričakuje primanjkljaj in počasno večletno vračanje na prejšnje stanje.

Pred pandemijo covida-19 se je na primer po Rijksmuseumu v Amsterdamu sprehodilo približno 10.000 obiskovalcev na dan, zdaj jih muzej privabi le okoli 800, čeprav bi jih z upoštevanjem zdravstvenih ukrepov lahko sprejel trikrat več.

Vstop v Rijksmuseum v Amsterdamu med pandemijo. Foto: EPA
Vstop v Rijksmuseum v Amsterdamu med pandemijo. Foto: EPA

Muzej Hermitage Amsterdam, v katerem je na ogled razstava cesarskih draguljev iz ruske državne zbirke, je lani privabil 1100 obiskovalcev na dan, trenutno pa le okoli 300. Prav tako amsterdamski muzej Van Gogh ima v teh časih le 400 dnevnih obiskovalcev, sicer so jih imeli po 6500. Pariški Louvre poroča o do 5000 dnevnih obiskovalcih, medtem ko ga je lani obiskalo 15.000 ljudi. Berlinski državni muzeji, ki jih sestavlja skupina 18 muzejev v nemški prestolnici, poročajo o 30 odstotkih običajnega števila obiskovalcev.

Omejitve potovanj in prestopov meja
Mednarodne obiskovalce ovirajo omejitve potovanj in prestopov meja. Na Nizozemskem so poleti zaznali porast obiskovalcev iz Belgije in Nemčije, a je število obiskov iz tujine upadlo septembra z začetkom šolskega leta in porastom okužb z novim koronavirusom v državi.

Že v preteklih letih so nekatere države začele uporabljati "ameriški model" financiranja, v katerem se kulturne institucije vse bolj zanašajo na osebne prejemke. Na nasprotnih straneh na primer stojita nacionalni Rijksmuseum, ki mu vlada nameni 30 odstotkov njegovega financiranja, in zasebni Hermitage Amsterdam, ki je brez državne denarne pomoči in mu 70 odstotkov proračuna prinese prodaja vstopnic.

Pročelje muzeja Hermitage Amserdam. Foto: EPA
Pročelje muzeja Hermitage Amserdam. Foto: EPA

Za mlajšo generacijo muzeji nezanimivi?
Paul Mosterd
, namestnik direktorja muzeja Hermitage Amsterdam, je povedal, da so bili njihovi glavni obiskovalci starejši in upokojenci, ki se zdaj izogibajo zaprtih prostorov in javnega prevoza, zato se mora muzej zanašati na mlajše obiskovalce. A Mosterd pravi, da "ta generacija ne prihaja".

Tako kot Rijksmuseum tudi nekateri drugi muzeji v danih okoliščinah iščejo pozitivne vidike - v zdajšnjih razmrah vidijo priložnost, da se vrnejo h koreninam, ustvarjalnosti in razmislijo o prihodnosti. V muzeju Ludwig v nemškem Kölnu so uvideli, da se morajo več ukvarjati z lastno zbirko in se ne zanašati na umetnine, ki jih pripeljejo z drugih koncev sveta. V Hermitage Amsterdam pa razmišljajo, kako privabiti različne vrste obiskovalcev, še navaja Art Daily.