Po poročanju novinarke Radia Slovenija Nataše Uršič so med prenovo kanalizacijskega omrežja nad Kajak centrom v Solkanu naleteli na 19 novih grobov, v katerih so po oceni arheologov lahko pokopani vojaki Langobardov, germanskega ljudstva, ki je v 6. stoletju živelo na območju današnje Madžarske.

Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so se leta 568 množično izseljevali v Italijo in tam ustanovili Italsko-Langobardsko kraljestvo. Prav v ta čas sodi tudi grobišče v Solkanu, ki je zaradi 75 že odkritih grobov registrirano kot arheološko najdišče Pri sejmišču.

Ostankov Langobardov v Sloveniji je zelo malo
Da gre na tem območju v Solkanu za večje grobišče iz časa Langobardov, so odkrili že leta 1980, ko so pri izkopu jarka za plinovod odkrili 21 skeletnih grobov. Grobišča v Solkanu strokovnjaki uvrščajo v poznorimski in zgodnjesrednjeveški čas, kar kaže, da je ta del Primorske v šestem in sedmem stoletju spadal v langobardsko kraljestvo.

Zdaj, štiri desetletja kasneje, so odkrili še več grobov, je povedala konservatorka na novogoriškem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Barbara Brezigar. "Leta 2008 je bilo pri arheoloških raziskavah zaradi predvidene novogradnje stanovanjske hiše odkritih in raziskanih še 35 skeletnih grobov. Grobni pridatki določajo vojaški značaj grobišča," je za Radio Slovenija povedala Brezigar.

Raziskava grobišč bo prispevala nove odgovore o Langobardih v Sloveniji
Ob tokratni gradnji kanalizacije so strokovnjaki zavoda zaradi velike verjetnosti ponovnega odkritja zahtevali predhodne arheološke raziskave in pri izkopu testnega jarka znova naleteli na grobove. Vodja raziskave iz podjetja Avgusta, Luka Rozman, je v izjavi o podrobnostih odkritja povedal, da "gre večinoma za moške pokojnike. Mislim, da so bile med temi 19 grobovi odkrite tri ženske, in mislim, da je šlo tudi za enega otroka."

Zgolj na podlagi predmetov je težko reči, da je šlo za langobardske vojake, je v pogovoru za MMC še dejal Rozman. Indici so, "ampak v tistem času se je dogajalo marsikaj," je komentiral. "Odkritih je bilo kar nekaj koščenih oz. roženih glavnikov, ki so bili znani pridatki iz tega obdobja. Zraven so bili tudi nožki oziroma manjša bodala," je za Radio Slovenija še dejal Rozman in dodal, da je najdišč Langobardov v Sloveniji zelo malo in spomnil na najdišče Langobardov v Lajhu v Kranju in na Rifniku na Štajerskem. "Na neki način bo dokončna raziskava doprinesla kar nekaj odgovorov na to, kako se je vse skupaj dogajalo v tem delu Slovenije."

Predmeti, najdeni na arheološkem najdišču, so zdaj v pristojnosti Goriškega muzeja. Tam jih bodo tudi konservirali in primerno restavrirali, s tem pa pripravili na morebiten ogled javnosti.