40 kvadratnih metrov veliko stanovanje se nahaja na obrobju Rima, natančneje v rimskem okrožju Ponte Mammolo, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Delo Piera Paola Pasolinija še danes velja za sporno, veljal je za velikega vizionarja in eno osrednjih osebnosti italijanske književnosti in filma 20. stoletja. Umrl je nasilne smrti leta 1975 v še vedno ne v celoti pojasnjenih okoliščinah. Star je bil 53 let. Foto: Wikipedia
Delo Piera Paola Pasolinija še danes velja za sporno, veljal je za velikega vizionarja in eno osrednjih osebnosti italijanske književnosti in filma 20. stoletja. Umrl je nasilne smrti leta 1975 v še vedno ne v celoti pojasnjenih okoliščinah. Star je bil 53 let. Foto: Wikipedia

Pasolini se je vanj preselil poleti 1950 skupaj s svojo materjo. Kmalu se je v majhno dvosobno stanovanje preselil še oče. Stavba, v kateri je stanovanje, je trenutno v slabem stanju, poroča APA.

Rimska občina si prizadeva, da bi stanovanje odkupila in ga ob umetnikovi 100. obletnici spremenila v muzej. Po poročanju dnevnika La Repubblica se s projektom ukvarja novi rimski župan Roberto Gualtieri.

Pasolini se je na obrobju Rima prvič srečal s prebivalci delavskih četrti, ki so bile tema številnih njegovih del. V stanovanju v okrožju Ponte Mammolo je tudi napisal prvo poglavje romana Ragazzi di vita (Otroci življenja).

Prihodnje leto bo 100. obletnica Pasolinijevega rojstva
V peticiji za preprečitev prodaje stanovanja in preureditev v muzej je navedeno, da bi bila 100. obletnica Pasolinijevega rojstva, ki jo bodo praznovali leta 2022, "odlična priložnost" za začetek takšnega "kulturnega in družbenega projekta".

Sorodna novica Ste vedeli, da je Pier Paolo Pasolini v otroštvu nekaj časa živel v Idriji?

Pasolini (1922–1975) se je rodil v Bologni, kjer je študiral umetnostno zgodovino in filologijo. Od leta 1947 je bil član KP Italije. Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je z vso neposrednostjo opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.

Po letu 1960 se je posvetil filmu in ustvaril kontroverzna dela, razpeta med krščanstvom, antično mitologijo in marksizmom. Javno je priznal svojo homoseksualnost in se po letu 1970 tudi v filmih ukvarjal z erotiko. Našli so ga umorjenega v Ostii.

Njegova glavna dela so romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa), zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija) ter filmi Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek, Svinjak, Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome.