V Prago je leta 1583 z Dunaja prenesel svoj sedež in iz mesta drugič v zgodovini ustvaril pomembno umetniško središče. V pariškem muzeju Louvre predstavljajo izbor del, ki so bila del Rudolfove znamenite Kunstkammer, umetnostne zakladnice, ki je slovela po vsej tedanji Evropi.
Razstava Izkušnja narave. Umetnost v Pragi na dvoru Rudolfa II., ki jo je Louvre pripravil v sodelovanju s praško Narodno galerijo, vključuje približno sto eksponatov – umetniških predmetov, kipov, slik, grafik, risb, znanstvenih instrumentov in rokopisov. Večino jih je naročil ali kupil Rudolf II. za svojo zbirko. Dela iz njegove zbirke smo imeli priložnost leta 2020 videti tudi Sloveniji – v sicer drugačnem izboru so bila na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani (ob tej je nastal skupek člankov, ki jih najdete tukaj).
Zbirka, o kateri so govorili po vsej Evropi
Rudolf II. Habsburški je bil nenavaden vladar na čelu Svetega rimskega cesarstva. Vladal je med med letoma 1576 in 1612, v času kulturnih sprememb v središčnem delu Evrope in prebujanja intelektualne revolucije 17. stoletja. Bil je velik mecen umetnosti in znanosti. Njegova zbirka ponuja vpogled v pomembno ustvarjanje tistega časa, obenem pa je tudi odsev danes skoraj težko predstavljive ljubezni vladarjev do umetnosti. Seveda ne gre izključno za čisto ljubezen, ampak tudi za zavedanje, kakšno moč ima umetnost – z njo so konsolidirali svojo oblast, izpovedovali politične težnje in utrjevali svoj ugled.
Vstop v cesarjevo umetnostno zakladnico, v kateri je bilo mogoče videti najpomembnejše predmete in umetniška dela, je bil dovoljen le izbranim obiskovalcem. Vanjo so smeli vstopati umetniki in učenjaki, princi in tuji ambasadorji, ki jih je, preden so zapustili dvor, cesar sam popeljal med dela v upanju, da bodo Prago zapustili prevzeti nad njegovo močjo in besedo ter širili glas o njegovi razgledanosti in občutku za umetnost. V svoji zakladnici jim je na dolgo in široko govoril o delih ter jih nerad izpustil ven. Vpliv Rudolfovega dvora in umetnosti, ki jo povezujemo z izrazom rudolfinski manierizem, je bil izjemen.
Če iščemo središči, kjer je nemška renesansa doživela prvo pomembno ovrednotenje in refleksijo, je bil poleg Maksimilijanovega Münchna to gotovo prav Rudolfov dvor v Pragi. Na Praškem gradu je vzpostavil neke vrste "novo galerijo", ki je bila rezervirana prav za dela Nemcev in Nizozemcev. Zbiral je dela Lucasa Cranacha st., Lucasa van Leydna in Petra Briegla st., posebej ljub pa mu je bil Albrecht Dürer. Na Praškem gradu mu je uspelo ustvariti eno največjih zbirk Dürerjevih umetnin na enem mestu.
Rudolfa je zanimalo tudi proučevanje narave in je na dvor vabil učenjake in umetnike z vseh koncev Evrope, Praga pa je tako v njegovem času postala laboratorij in kraj eksperimentov.
Prvi del razstave v Louvru predstavlja zbliževanje znanstvenih in umetniških pogledov na naravo. Z novim pristopom k razumevanju narave s pomočjo opazovanja sta naravoslovje in umetnost medsebojno vplivala druga na drugo. Ta inovativni vidik umetniških praks v Pragi v povezavi z zgodnjim razvojem eksperimentalne znanosti spodbuja, da na obdobje ne gledamo kot na zaton renesanse, temveč bolj kot na vzpon modernosti.
Ob manierizmu so v likovnem ustvarjanju sobivala naturalistična hotenja umetnikov. Številne je zanimala narava oz. pokrajina – upodabljali so jo Roelandt Savery, Peter Stevens in Paulus van Vianen, cvetja in živali pa so priljubljena motivika umetnikov, kot so denimo Hans Hoffmann, Daniel Fröschl in Joris Hoefnagel. Znanost in umetnost sta bili tesno povezani – risbe rastlin in živali so imele pomembno vlogo pri opisovanju živih vrst. Vse je temeljilo na empirizmu. Tako kot znanstvenike so tudi umetnike zanimale skrite sile narave, ki so jih upodabljali s pomočjo alegorij. Te so med drugim ustvarjali slikarji Giuseppe Arcimboldo, Daniel Fröschl in Joris Hoefnagel ter kipar Nikolaus Pfaff.
V drugem delu razstava raziskuje radovednost, ki je gnala učenjake in umetnike k raziskovanju in prenovi umetniškega ustvarjanja v Pragi. Uveljavile so se nove ustvarjalne prakse, kot je risanje na prostem, neposredna izkušnja v naravi pa je umetnike spodbudila k eksperimentiranju z novimi materiali in temami. Nove umetniške tehnike so posnemale posebnosti naravnih oblik in nestabilnost, ki je značilno za proces rasti vseh živih bitij. Med lepšimi primeri so kamnite vaze Ottavia Miseronija ter izdelki iz srebra Paulusa van Vianena.
Rudolf II. je po Ferdinandu II. in Maksimilijanu II. predstavljal že tretjo generacijo pripadnikov habsburške dinastije, ki se je strastno posvečala zbirateljstvu. Ferdinanda je sicer zanimalo predvsem zbiranje razkošne bojne oprave in portretov pomembnih mož, Maksimilijana naravoslovje, a tudi umetnost, Rudolf je dal prednost umetnosti.
Razstava bo v Louvru odprta do 30. junija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje