Arhitektura, ki so jo našli na Gosposvetski cesti, spominja na arhitekture, ki so jih v tem času, se pravi drugi polovici 4. stoletja in na začetku 5. stoletja, gradili v severni Italiji. Foto: Matija Lukič
Arhitektura, ki so jo našli na Gosposvetski cesti, spominja na arhitekture, ki so jih v tem času, se pravi drugi polovici 4. stoletja in na začetku 5. stoletja, gradili v severni Italiji. Foto: Matija Lukič

Najdbe slovenskih arheologov so pritegnile tudi zanimanje revije National Geographic, ki je objavila članek Marjana Žiberne s fotografijami Arneta Hodaliča in Katje Bidovec. Kot beremo, so arheologi, ko so avgusta predlani začeli izkopavanja pred prenovo ceste, seveda pričakovali zanimiva odkritja, a tako izobilje najdb je nadvse fascinantno.

Kako se je živelo v poznorimskem obdobju v Emoni?
Odkrita zgodnjekrščanska grobnica namreč ponuja zanimiv vpogled v poznorimsko obdobje v Emoni, kjer je krščanstvo cvetelo vse od zadnjih pregonov pod Dioklecijanom v zgodnjem četrtem stoletju pa do sredine petega stoletja, ko so rimsko mesto uničili Huni.

Arheolog Andrej Gaspari je pojasnil, da grobnica ženske, okoli katere so želeli biti pokopani takratni prebivalci Emone, predstavlja središče celotne nekropole z več kot 350 grobovi. Med temi so bili preprosti sarkofagi pa tudi razkošni družinski mavzoleji, je še povedal Gaspari za National Geographic.

"Pij, da boš živel večno, na mnoga leta"
Skozi čas se je spremenila tudi grobnica sama, saj obstaja možnost, da so v desetletju po smrti ženske prvotno kapelico porušili in okoli groba zgradili precej večjo zgradbo.

V četrtek bodo v Mestnem muzeju Ljubljana o najdbah spregovorili arheolog Andrej Gaspari (na posnetku), vodja izkopavanj Martin Horvat in fotograf Arne Hodalič. Foto: MMC RTV SLO
V četrtek bodo v Mestnem muzeju Ljubljana o najdbah spregovorili arheolog Andrej Gaspari (na posnetku), vodja izkopavanj Martin Horvat in fotograf Arne Hodalič. Foto: MMC RTV SLO

V samem grobu te neznane, a po ocenah arheologov očitno pomembne ženske, pa so odkrili tudi posodico iz modrega stekla, ki jo na zunanji strani krasijo motivi vinske trte, na notranji pa napis v grščini "Pij, da boš živel večno, na mnoga leta". Posodica, ki so jo morda uporabljali v vsakodnevnem življenju ali pa ob pogrebnih slovesnostih, izvira iz vzhodnega Sredozemlja.

Predstavitev majhne velike najdbe
Modro posodo, ki jo slovenski arheologi imenujejo tudi najdba desetletja, bodo javnosti predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana v četrtek, 7. februarja, ob 11. uri. Na dogodku bosta poleg Andreja Gasparija sodelovala še vodja izkopavanj Martin Horvat ter fotograf in urednik fotografije pri National Geographicu Arne Hodalič.