Nedavno odkrita slika ni edini geoglif kondorja v perujski puščavi. Orjaški ptič je bil glavno božanstvo ljudstva Paracas, ki je v obdobju med 8. stoletjem pr. n. št. in koncem prvega stoletja našega štetja razvilo cvetočo civilizacijo na perujskem polotoku Paracas. Foto:
Nedavno odkrita slika ni edini geoglif kondorja v perujski puščavi. Orjaški ptič je bil glavno božanstvo ljudstva Paracas, ki je v obdobju med 8. stoletjem pr. n. št. in koncem prvega stoletja našega štetja razvilo cvetočo civilizacijo na perujskem polotoku Paracas. Foto:
Tkanina ljudstva Paracas (med 300 pr. n. št. in 100 n. št.)
Geoglifi niso edini sloviti umetniški izdelek ljudstva Paracas. Še danes so izredno cenjene fine tkanine z zanimivimi geometrijskimi vzorci. Foto: Brooklyn Museum

Člani odprave Kondorjevo oko so v bližini kraja Ocucaje, 400 kilometrov jugovzhodno od Lime, odkrili 137 metrov dolgo in 87 metrov široko risbo kondorja. Podobo naj bi nekje v obdobju med 800 in 600 pr. n. št. ustvarilo ljudstvo Paracas, ki je bilo nosilec cvetoče predkolumbovske civilizacije. Ljudstvo je doseglo visoko stopnjo kulturnega razvoja, najbolje izraženo v izredno finih tkaninah, okrašenih z elaboriranimi vzorci. Obenem je bila to civilizacija, ki je kondorja častila kot boga, medtem ko so Inki, ki so na tem območju živeli pozneje, kot vrhovnega boga častili sonce.

Geoglif - kjer se združita znanost in umetnost
Ljudstvo Paracas ni bilo le ljudstvo umetniškega duha, pač pa je doseglo tudi zelo visoko stopnjo tehnološkega razvoja. Civilizacija, ki je obstajala od okoli leta 800 pr. n. št. pa do konca prvega stoletja po Kristusu, je navsezadnje zapustila tudi kompleksen sistem podzemnih akvaduktov, ki ga ponekod uporabljajo še danes. Znanje in umetnost pa sta se povezala ravno pri izdelavi orjaških slikarij, katerih poslanstva arheologi še do danes ne znajo povsem pojasniti. Velikanskih slikarij namreč starodavno ljudstvo menda ne bi moglo narisati, če ne bi imelo vsaj nekaj znanja o opazovanju nebesnih teles ter osnovnega matematičnega znanja.

Da vesoljci ne bi zašli v Zemljini atmosferi
Serija geoglifov, imenovanih črte v Nazci, že dolgo buri duhove arheologov, še bolj pa arheoastronomov, saj za najbolj verjetno velja razlaga, da imajo slikarije nekakšno zvezo z astronomskimi opazovanji starodavnih prebivalcev aridnega in semiaridnega območja, ki danes pripada Peruju. Najbolj znan 'teoretik' geoglifov iz Peruja pa je najverjetneje enfant terrible arheoastronomske znanosti Erich von Däniken, vztrajni zagovornik obstoja vesoljcev, ki je črte v perujski puščavi razglasil za pristajalne steze in za markacije, ki so vesoljcem pomagale pri orientaciji med pristajanjem na zemeljskem površju.

P. B.