Ministrstvo za kulturo je s sprejetim proračunom za leto 2011 dobilo približno 215 milijonov evrov, s predlaganim rebalansom pa bo moralo sredstva sredi leta skrčiti za 38 milijonov evrov oziroma za kar 18 odstotkov. To je, kot opozarjajo kulturniki, proporcionalno veliko več kot za druga področja. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za kulturo je s sprejetim proračunom za leto 2011 dobilo približno 215 milijonov evrov, s predlaganim rebalansom pa bo moralo sredstva sredi leta skrčiti za 38 milijonov evrov oziroma za kar 18 odstotkov. To je, kot opozarjajo kulturniki, proporcionalno veliko več kot za druga področja. Foto: MMC RTV SLO

Vemo, da je kultura v državi vredna približno dva odstotka in prav tak odstotek se nam zdi smiseln v okviru rebalansa proračuna. Tovrstno odgovornost bi bili v dani situaciji pripravljeni in sposobni prenesti in razumeti.

Jurij Krpan
Miloš Pavlica
Kultura je, kot piše v peticiji, ki jo je podpisalo več kot 7.000 podpornikov, javno dobro, podstat ustvarjalne in inovativne družbe, ki navdihuje razvoj sodobnih vrednot in ustvarja trajnostno življenjsko okolje. Krčenje sredstev tako za kulturo pomeni tudi krčenje sredstev nevladnim organizacijam, kar po mnenju avtorjev peticije vodi v siromašenje ustvarjalne in kulturne raznolikosti ter ustvarjalcev. Foto: MMC RTV SLO
Nevenka Koprivšek
Avtorji in podpisniki peticije predstavnike oblasti pozivajo k razumnemu in uravnoteženemu ravnanju pri načrtovanih dodatnih varčevalnih ukrepih ter da načrtovanega predloga razdelitve bremen ne sprejmejo. Foto: MMC RTV SLO

Predsednik društva Asociacija Jurij Krpan, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac in Nevenka Koprivšek iz zavoda Bunker so državnemu sekretarju Milošu Pavlici danes predali več kot 7.000 podpisov peticije Proti krčenju sredstev v kulturi. Krpan je opozoril, da s peticijo pozivajo k proporcionalnosti pri krčenju sredstev za kulturo.

Kulturniki so že ob napovedi predloga rebalansa proračuna za leto 2011 opozorili, da je predlagano krčenje sredstev za kulturo v obsegu 18 odstotkov proporcionalno veliko večje kot za druga področja. "S peticijo prosimo vlado, da še enkrat razmisli o velikosti proračuna, in apeliramo predvsem na proporcionalnost. Vemo, da je kultura v državi vredna približno dva odstotka in prav tak odstotek se nam zdi smiseln v okviru rebalansa proračuna. Tovrstno odgovornost bi bili v dani situaciji pripravljeni in sposobni prenesti in razumeti," je ob predaji peticije dejal Krpan.

Kot opozarjajo avtorji peticije, bi drastičen rez sredstev za kulturo v višini 38 milijonov evrov ogrožal izvajanje kulturnih programov in socialno varnost ljudi, zlasti samozaposlenih v kulturi. Krpan je spomnil, da je nevladni kulturni sektor največji "bazen prekarjata" in da se umetniki že zdaj "eksploatirajo do maksimuma". "Vsak radikalen poseg v proračun za kulturo bi pomenil uničenje dela produkcije, kreativnosti in inovativnosti, ki se ne bo poznal le v predvidenih šestih mesecih, temveč bo to imelo dolgoročne posledice. Kar danes porežemo, bo težko poganjalo v prihodnje," je dodal.

Koprivškova, umetniška direktorica pri Bunkerju, je kot predstavnica nevladnih organizacij poudarila, da so nad napovedano potezo vlade zgroženi. Dodala je, da je v vseh mednarodnih krogih jasno, da kultura ni parazit družbe, temveč ponuja številna delovna mesta in vpliva tudi na dobrobit posameznikov.

Pripravlja se "ubijalski udarec"
"Ni res, da nismo pripravljeni zatisniti pasov. Da pa to naredimo štirikrat bolj kot vsi preostali, se nam zdi nesmotrno. Predlog zajema zmanjšanje skorajda petine sredstev, kar pomeni, da bodo vsi programi zelo okrnjeni. Veliko časa je potrebnega, da se določene stvari postavijo na noge, in zelo kratek čas je potreben, da se stvari sesujejo. Mislim, da je ta udarec, ki nam ga pripravljate, ubijalski," je dejala Koprivškova.

Životarjenje javnih zavodov
Številni podpisniki peticije so predstavniki javnih zavodov. Badovinčeva je kot njihova predstavnica dejala: "Vsi smo v podobni situaciji. Že prej je bilo hudo, tako za nevladnike kot za javne zavode, saj smo komajda životarili. Nikakor si ne predstavljamo, kaj bi napovedano zmanjšanje sredstev pomenilo za nadaljnje življenje kulture".

Izrazila je skrb, da bi letos napovedano zmanjšanje sredstev za kulturo v prihodnje postalo norma. "In potem bi kar naenkrat spoznali, da je ta situacija brez denarja - 'crkovanje' kulture na obroke - nekaj normalnega. Zato tudi javne institucije skupaj z nevladniki apeliramo, da se predlog rebalansa ne sprejme," je opozorila Badovinčeva.

Pavlica: Rebalans še nima končne oblike
Pavlica, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, bo sprejeto peticijo predal premierju Borutu Pahorju in finančnemu ministru Francu Križaniču. Dejal je, da se v vladi zavedajo, kaj pomeni zmanjšanje sredstev iz proračuna, tudi za področje kulture. Spomnil je, da je predlog rebalansa trenutno še v fazi usklajevanja, zato je težko govoriti o tem, kakšna bo njegova končna oblika.

"Do redukcije sredstev bo zagotovo prišlo, tega se zavedate tudi vi. Verjamem pa, da bo vlada ponovno razmislila in preverila, kakšne so možnosti, da pridemo skupaj in uskladimo sredstva na tistem minimumu, ki je potreben v času varčevanja, tudi za kulturni sektor," je sklenil Pavlica.

Vemo, da je kultura v državi vredna približno dva odstotka in prav tak odstotek se nam zdi smiseln v okviru rebalansa proračuna. Tovrstno odgovornost bi bili v dani situaciji pripravljeni in sposobni prenesti in razumeti.

Jurij Krpan