Izžrebanih 1.215 posameznikov si bo dragocene listine lahko ogledalo do srede, v četrtek pa bo za širšo javnost zaprta razstava v parlamentu, ob začetku slovesnosti počastitve visokega jubileja.

Številka izžrebanih vstopnic 1.215 seveda ni bila izbrana naključno, pač pa želijo z njo spomniti na leto 1215, ko je bila listina sestavljena.

Ob praznovanju obletnice izida Velike listine svoboščin bodo pripravili razstave o tem dokumentu in njegovih interpretacijah skozi stoletja, različna predavanja, konference, predstave ter druge prireditve.

Tudi kralj mora upoštevati zakone
Velika listina svoboščin je nastala v času kralja Ivana brez zemlje, da bi razrešila politično krizo z uporniškimi baroni s sporazumom, ki bi omejil kraljevo moč.

Sporazum je veleval, da se mora tudi kralj odreči nekaterim pravicam in spoštovati določene pravne postopke, kot je pravica vseh ljudi do poštenega sojenja. Sprva je bil to le ustni dogovor, nato pa so ga zapisali in razširili po kraljestvu.

Nekatera temeljna načela listine posnema prvih deset amandmajev ameriške ustave iz leta 1791, pa tudi splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948.

Eden še danes najpomembnejših členov Magne carte je 39., ki zagotavlja habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal.