Kitajskega pripisa ob fotografiji sicer ne razumemo, a je že ta dovolj zgovorna. Foto: Aj Vejvej na Instagramu
Kitajskega pripisa ob fotografiji sicer ne razumemo, a je že ta dovolj zgovorna. Foto: Aj Vejvej na Instagramu
Še pred desetimi dnevi je Aj govoril takole. "Korak bliže temu sem, da dobim potni list, ampak to ni končni cilj. Tudi brez potnega lista sem umetnik in lahko komuniciram prek spleta." Foto: AP
V Berlinu ima 59-letni umetnik tudi majhnega sina. Foto: Aj Vejvej na Instagramu

Aj, v tujini najslavnejši kitajski umetnik, je bil na letališču (na poti v Hongkong) aretiran leta 2011, na osnovi ne ravno trdnih obtožb na račun utaje davkov (v resnici pa zaradi njegove kritične drže do kitajske politike, še posebej v zvezi s prikrivanjem smrti 5.200 šolarjev v potresu v Sičuanu v letu 2008). Zaprt je bil 81 dni, nato pa so ga oglobili za 2,4 milijona dolarjev in mu vzeli potni list.

Srce ga vleče v Nemčijo
Umetnik bo zdaj končno lahko odpotoval v Nemčijo, kjer si po lastnih besedah želi obiskati svojega šestletnega sina, ki v Berlinu hodi v šolo. V Nemčiji bi rad prestal tudi operativni poseg, ki ga še čaka; že leta 2009 so mu v Münchnu prvič operirali glavo zaradi posledic brutalnega napada, ki ga je nanj izvedel kitajski uradnik.

Še pred vrnitvijo potnega lista so se odnosi oblasti do umetnika precej umirili. V kratkem času je v pekinški umetniški četrti 789 in v Caočangdi odprl štiri nove razstave. Po njegovi aretaciji kaj takega kar nekaj časa ne bilo mogoče niti v sanjah.


Kitajci deljenih mnenj o njegovem delu
Dela, ki jih Aj Vejvej ustvarja v svojem ateljeju v Pekingu, potujejo po številnih galerijah in muzejih po svetu, ne razstavljajo pa jih na Kitajskem. Velja namreč za vest kitajske družbe, saj se večkrat kritično odziva na politični in družbeni razvoj države. V domovini je polarizirajoča osebnost: številnim gre močno v nos, veliko je tudi sovražnih stališč do njegovih "interakcij" z Zahodom. "Umetniki so se razdelili v dva štaba in pogosto imajo globoko čustvena mnenja o tem, kako se "pravilno" ravna v odnosu do oblasti in meja svobodnega obnašanja, ki se številnim ne zdijo relevantne za umetniško ustvarjanje," je komentiral umetnostni zgodovinar Lee Ambrozy.

V berlinskem razstavišču Martin-Gropius-Bau so mu lani posvetili veliko razstavo, ki si jo je ogledalo približno 240.000 ljudi.

Pohvala borcev za človekove pravice
Organizacije za varstvo človekovih pravic, kot sta Amnesty in Human Rights Watch, so vrnitev potnega lista pozdravile. "To je čudovita novica, saj so potni list zadrževali brez razloga," je dejala Sophie Richardson iz organizacije Human Rights Watch v New Yorku. Kitajske oblasti vse bolj zlorabljajo pravico do svobode gibanja, s čimer izvajajo pritisk na kritične glasove, je poudarila. "Enim ne odobrijo potnega lista, drugi se ne smejo vrniti ali pa jih preganjajo v tujini."