Aj Vejvej z novo instalacijo znova opozarja na tragedijo tistih, ki so se podali na naporno in pogosto brezupno potovanje proti Evropi. Foto: EPA
Aj Vejvej z novo instalacijo znova opozarja na tragedijo tistih, ki so se podali na naporno in pogosto brezupno potovanje proti Evropi. Foto: EPA
Aj Vejvej
Instalacija bo v dvorani stavbe, iz katere so v času druge svetovne vojne Jude deportirali v koncentracijsko taborišče, na ogled do 7. januarja prihodnje leto. Foto: EPA
Aj Vejvej
Na Aj Vejvejevem profilu na Instagramu je zadnji dve leti mogoče spremljati neskončen tok podob, ki služijo kot poročila iz aktualnih begunskih žarišč. Foto: EPA

Podobno kot ob lanski retrospektivi v Firencah je tudi tokrat za osrednji simbol instalacije izbral gumijast čoln. Medtem ko je okna piana nobile palače Strozzi prekril z nizom rdečih napihljivih čolnov, gre zdaj za eno samo gromozansko črno plovilo, v katerem sedijo natrpane napihljive figure prebežnikov. Natanko 258 jih je stisnjenih na 70 metrov dolgem čolnu. Instalacija, ki jo je umetnik naslovil Zakon popotovanja, posveča na tisoče ljudem, ki so utonili med begom čez Sredozemsko morje.

Umetnik, znan nasprotnik kitajske vlade, je v letih, odkar se Evropa spoprijema z begunsko krizo, kritiko preusmeril proti Zahodu. Tudi aktualna postavitev, ki bo v praški galeriji na ogled do 7. januarja prihodnje leto, je v prvi vrsti obsodba politikov in njihovega ignorantskega odnosa do prebežnikov. "Moje sporočilo je zelo jasno: politiki ali politične skupine ne smejo biti kratkovidne oz. brez vizije, ne smejo za politične točke žrtvovati človekovega dostojanstva in pravic," Ajeve besede povzema AFP.

"To je tragedija in hkrati zločin"
"Menim, da je to zelo, zelo sramotno obnašanje," dodaja umetnik, ki je svojo instalacijo namerno postavil v državi, eni izmed ostrih nasprotnic obveznim kvotam za premestitev beguncev. "Če ne bomo sprejeli ljudi, ki so žrtve vojne in obupano iščejo mir, kriza ne bodo udarila prizadetih, ampak tiste, ki se pretvarjajo, da težav ni," je še dejal 59-letni slikar, kipar in fotograf: "To je tragedija in hkrati zločin."

Aj od konca leta 2015 obiskuje aktualna begunska žarišča, ki jih, največkrat brez komentarja, osvetljuje na svojem profilu na Instagramu. Ustavil se je na meji med ZDA in Mehiko, med Turčijo in Sirijo, lani pa postavil spomenik prebežnikom na grškem otoku Lezbos. Umetnik meni, da ne gre za begunsko krizo, ampak krizo človeštva. "Ob soočenju z begunci smo izgubili svoje najbolj temeljne vrednote," poudarja.

Noetova barka sodobnega sveta
Mesto postavitve instalacije ni naključno. Postavljena je v stavbi, kjer je bila med letoma 1939 in 1941 zbirna točka Judov, preden so jih deportirali v taborišče Terezin. S tem zgodovinskim poudarkom je postavitev tudi opomnik o tem, do česa lahko privede sprenevedanje in ignoriranje problematike. Gumijast čoln je kot sodobna podoba Noetove barke, ki brezupno v praznini mogočne dvorane pluje neznanemu naproti. Monumentalna instalacija prenatrpanega čolna je Ajev poklon človeški tragediji današnjega časa in človekovemu večnemu hrepenenju po pripadnosti in domu.