Poslikavo viteške dvorane je okoli leta 1700 naročil grof Ignacij Marija Attems, ki je glavnino poslikave zaupal Frančišku Karlu Rembu. Foto: Restavratorski center Slovenije
Poslikavo viteške dvorane je okoli leta 1700 naročil grof Ignacij Marija Attems, ki je glavnino poslikave zaupal Frančišku Karlu Rembu. Foto: Restavratorski center Slovenije
Grad Brežice
Grof Ignacij Marija Attems je na prelomu v 18. stoletje grad preoblikoval v baročno rezidenco. Foto: Posavski muzej

Celoten projekt, ki ga je izvedel Restavratorski center Slovenije znotraj Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je obsegal restavracijo poslikav v dvorani, na stopniščih, hodnikih, v grajski kapeli in drugih prostorih. Med drugim so sanirali temelje zidov dvorane in jih utrdili, odpravili so vlago in uredili drenažo, sanirali stropno in strešno konstrukcijo, uredili ogrevanje in v dvorani zagotovili ustrezno mikroozračje.
Odprtje prenovljene dvorane gradu, v katerem deluje Posavski muzej, bo danes ob 18.00, slavnostni govornik dogodka pa bo minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.

Preberite več o poteku restavracije fresk:
Šest metrov nad tlemi in tik pod 300 let starimi freskami

Enoletna obnova je stala dva milijona evrov, občina Brežice pa je približno tri petine potrebnega denarja pridobila prek razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nekoč obmejna utrdba postane razkošno bivališče
Grad Brežice so sprva zgradili kot obmejno utrdbo, v drugi polovici 16. stoletja pa so ga namenili za bivanje. Leta 1529 so stari grad odstranili in po zamisli cesarskega gradbenika Jurija Dispatia iz Merana začeli graditi novega. V drugi polovici 16. stoletja so trdnjavo preoblikovali v dvorec in zahodnemu krilu na dvoriščni strani prizidali trietažne arkade.
Med letoma 1554 in 1555 se kot stavbenika brežiškega gradu omenjata brata Andrea in Domenica dell' Allio, okoli leta 1700 pa je nastopilo poglavje, v katerem je viteška dvorana dobila današnjo podobo. Grof Ignacij Marija Attems ga je preoblikoval v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo.
Strop stopnišča je poslikal Johann Caspar Waginger, ki je umrl okoli 1718, stene pa njegov naslednik Franz Ignaz Flurer (1688-1742), tudi avtor poslikav v grajski kapeli iz okoli 1720. Frančišek Karl Remb je viteško dvorano poslikal med letoma 1702 in 1703. Motivika je značilna za profane stavbe tistega časa. Tu so antične figure, arkadijska krajina, pa tudi prizori iz renesančne literature. Na stropu so naslikana znanstvena in umetnostna področja, ki jih pod okrilje jemlje naročnik Ignac Marija Attems, s čimer je samozavestno nakazal svoj posluh za umetnost.