V mestu, ki je na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine že skoraj 20 let, brez škornjev nekajkrat na leto ne gre. Foto: EPA
V mestu, ki je na Unescovem seznamu naravne in kulturne dediščine že skoraj 20 let, brez škornjev nekajkrat na leto ne gre. Foto: EPA
Benetke so zaradi številnih kulturnih spomenikov in edinstvene lagune eno najbolj turističnih mest na svetu. Turiste včasih preseneti tudi tak prizor. Foto: EPA

Projekt MOSE (Modulo Sperimentale Elettromeccanico oziroma Eksperimentalni elektromehanični modul) naj bi bil vreden 4,6 milijarde evrov, 79 zapornic, ki jih bodo lahko dvignili 110 centimetrov, pa bo mesto na treh morskih vhodih v beneško laguno ščitilo pred visokim plimovanjem, ki nekajkrat na leto predvsem pozimi ohromi in poškoduje Benetke.

Zapornice naj bi pod vodstvom inženirjev Fiata zgradili do leta 2011, dvignili pa jih bodo le takrat, ko bo to potrebno. MOSE je bil v preteklih letih deležen številnih kritik okoljevarstvenikov, ki jih skrbi, da se bo ekološko ravnovesje v že tako zelo onesnaženi in prometni laguni še poslabšalo. Ko je maja letos oblast prevzela vlada Romana Prodija, v kateri so tudi italijanski zeleni in levičarji - največji nasprotniki projekta -, se je zdelo, da je MOSE dokončno pokopan. Odločno mu je nasprotoval tudi beneški župan Massimo Cacciari.

Zelena luč, ker boljšega načrta ni
Pred dnevi pa so italijanski ministri po 40 letih polemik in glasnih prepirov izglasovali dokončno zeleno luč za MOSE, saj trenutno ni nobenega drugega ustreznega načrta za rešitev Benetk, ki so na Unescovem seznamu kulturne dediščine že od leta 1987. Okoljevarstvene skupine so že napovedale, da se ne bodo vdale, saj so prepričane, da bodo zapornice uničile edinstveni ekosistem v laguni. Nekaj zapornic so Italijani že zgradili v preteklih letih, za vse preostale pa imajo časa še pet let. Bodo Benečani takrat res lahko škornje pospravili v omare?