Sothesby's in Christie's veljata za najuglednejši dražbeni hiši na svetu; dvigovanje loparčka je tam ponavadi vse prej kot poceni. Foto: EPA
Sothesby's in Christie's veljata za najuglednejši dražbeni hiši na svetu; dvigovanje loparčka je tam ponavadi vse prej kot poceni. Foto: EPA

Prejšnji teden so rekordi na trgu umetnosti padali kot za stavo: na dražbi avkcijske hiše Sotheby's je bila dvakrat presežena dosedanja rekordna cena za kako delo povojne umetnosti. Rothkovo sliko iz leta 1950 z naslovom White Center (Yellow, Pink and Lavander on Rose) je za 72,8 milijona dolarjev (53,77 milijona evrov) kupil anonimni kupec. Le malo pred tem je Baconovo sliko iz leta 1962 z naslovom Študija Inocenca X. za 52,6 milijona dolarjev (38,85 milijona evrov) prav tako kupil anonimni kupec.

Dan pozneje je "udarila" konkurenčna hiša Christies: sliko Andyja Warhola so prodali za več kot 71 milijonov dolarjev (52,31 milijona evrov), s čimer je bil štirikrat presežen znesek, ki ga je do zdaj doseglo kakšno Warholovo delo. Tudi kupec slike Green Car Crash (Green Burning Car I), ki je nastala po predlogi fotografije strašne avtomobilske nesreče v Seattlu, je želel ostati anonimen.

Na enem mestu si torej poglejmo slike, ki se za astronomske zneske selijo v zasebne zbirke petičnih ljubiteljev umetnosti (ali pa morda samo zares velikih snobov):
Ana Jurc













To je torej najdražje na kaki dražbi prodano delo moderne umetnosti. Sliko White Center (Yellow, Pink and Lavander on Rose) Marka Rothka iz leta 1950 je za 53,77 milijona evrov prek telefona kupil anonimni kupec (in požel aplavz vseh zbranih). Pričujoče delo je prvo iz Rothkovega zrelega obdobja; z njim je uspel na platno prinesti dialektiko, ki je v naslednjih desetletjih postala njegov zaščitni znak.
Študija Inocenca X britanskega slikarja Francisa Bacona je bila druga največja zvezda Sothesbyjeve dražbe; nekdo je zanjo odštel več kot 38 milijonov evrov. Slika iz leta 1962 je del najpomembnejše serije Baconovega opusa, v kateri je vzpostavil dialog s potretom papeža Inocenca X, kot ga je v 17. stoletju naslikal španski umetnik Diego Velázquez.
Na isti dražbi pa je bil dosežen še en rekord: delo Jeana-Michela Basquiata iz leta 1981 je bilo prodano za 10,78 milijona evrov, kar je do zdaj najvišja cena, ki je bila dosežena za delo tega umetnika. Foto: EPA
Na zadnji dražbi povojne in sodobne umetnosti v New Yorku so imeli pri Christie's za okrog 385 milijona dolarjev (283,6 milijona evrov) prometa. Za Warholovo sliko z naslovom Green Car Crash (Green Burning Car I) je anonimni kupec odštel 71,7 milijona dolarjev (52,8 milijona evrov). Delo iz leta 1963 je del serije, za katero je Warhol uporabil fotografije usodnih avtomobilskih nesreč. Čez zeleno podlago je napeta svila z reportažno fotografijo strašne avtomobilske nesreče v Seattlu.
Med Warholovimi deli je do zdaj najvišjo ceno na dražbi doseglo delo z naslovom Mao, ki je bilo novembra 2006 pri Christie's prodano za 17,4 milijona dolarjev (12,8 milijona evrov). Na sliki je 'komplet Maov' na Maovi tapeti, kot je bil pred nekaj leti razstavljen v Dusseldorfu. Warhola je k ideji za motiv napeljal Nixonov obisk Kitajske leta 1972. Foto: EPA
Do nedavnega je za najdražje delo povojne umetnosti veljalo delo Willema de Kooninga Untitled XXV iz leta 1977, ki je bilo na dražbi avkcijske hiše Christie's lani novembra prodano za 19,94 milijona evrov.
Tegale morskega psa pa vsi poznamo: Damien Hirst je svojo zverino v formaldehidu, s katero je leta 1991 prihrumel na umetniško sceno, poimenoval The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living (Fizična nezmožnost smrti v umu nekoga, ki živi). Delo je za 50 tisoč funtov naročil zasebni zbiratelj in mecen Charles Saatchi, ki ga je nato čez tri leta prodal za 8 milijonov dolarjev in iz Hirsta naredil takrat drugega najdražjega živečega umetnika na svetu. Zaradi razkrajanja je Hirst morskega psa lani zamenjal. Foto: EPA
Morda trenutno ni med prvimi tremi, a za najbolje prodajanega modernega umetnika še vedno velja enigmatični ekspresionist Jackson Pollock. Pravzaprav njegova slika No 5 iz leta 1948 po neuradnih podatkih celo poseka Rothka: lani naj bi ga David Geffen, ustanovitelj založbe Geffen, prodal za 140 milijonov dolarjev (a ker kupčija ni potekala na očeh javnosti, ta številka ni potrjena). Upajmo, da je novi lastnik ni obesil z glavo navzdol.
Če vam stanje na računu ne omogoča zbirateljskega konjička na tako visoki ravni, obstaja še ena možnost - replike. V predmestju Šenzena na Kitajskem na primer umetnine rastejo kot gobe po dežju. Tam se je 'utaborilo' na stotine lokalnih umetnikov, ki prodajajo deloma svoja dela, predvsem pa bolj ali manj dovršene replike največjih del svetovne umetnosti. Tako lahko Klimta, Da Vincija ali Van Gogha lahko kupite že za približno deset evrov, kar vas bo verjetno stalo manj kot okvir, v katerega boste sliko dali. Foto: EPA