Kot je v javnem pismu podpore uredništvu časopisa zapisalo uredništvo Radia Študent, gre za še en "korak v smeri vse večjega nerazumevanja vloge študentskega organiziranja, ki naj bi očitno postalo poligon za razvijanje nesmiselnih podjetniških projektov, kot je načrtovani študentski kampus ali že propadli projekt gradnje hostla na Kersnikovi, in ki vztrajno finančno ter politično ruši zgodovinsko zgrajene temelje neodvisnih in edinstvenih medijskih institucij."

Aktualnost in približevanje študentom brez vizije in poznavanja časopisa
Razburjenje je posledica imenovanja nove odgovorne urednice Ane Pavlič, ki po mnenju aktivnih sodelavcev Tribune ni izkazala zadostnega poznavanja in razumevanja delovanja časopisa Tribuna, njegove kontinuitete in temeljnih poudarkov. Oba kandidata, poleg Pavličeve še Tribunin sodelavec Aleš Mendiževec, sta se predstavila na razgovorih s sodelavci časopisa, ki so podporo enoglasno podelili Mendiževcu. Hkrati so izrekli enoglasno odklonilno stališče do Pavličeve. Njena predstavitev naj bi temeljila na praznih pojmih "odpiranja", "aktualnosti" in "približevanja študentom," a brez strategije, kako te cilje doseči, brez konkretne vizije časopisa, načrta ali opredelitev o delovanju tako v vsebinskem kot formalnem smislu.
Kljub temu je programski svet za glavno urednico s tremi glasovi od petih potrdil prav Pavličevo, predsedstvo Študentske organizacije v Ljubljani pa je odločitev potrdilo in kandidatko imenovalo za novo odgovorno urednico.
Nelegitimna odločitev proti mnenju "Tribunašev"
Sodelavci Tribune menijo, da je odločitev programskega sveta nelegitimna, saj je v nasprotju z mnenjem dozdajšnjega uredništva in preostalih aktivnih sodelavcev časopisa. Ob tem "se zastavlja vprašanje, kako si programski svet in kandidatka za urednico predstavljata delovanje medija mimo in proti celotnemu kolektivu sodelavcev," so zapisali v izjavi.
Priznavajo nujnost sprememb, ki bi vodile tudi k večji prepoznavnosti Tribune, a te v pogledu Pavličeve niso jasno razvidne niti v skladu z delovanjem časopisa, ki velja za poligon neodvisne kritične misli in teži k pluralnosti mnenj.
Po predstavitvi zdaj potrjene urednice pa naj bi uredništvo časopisa delovalo bistveno manj demokratično in transparentno, saj namesto štiričlanskega uredništva, ki ga izbirajo vsi sodelavci časopisa in deluje v dialogu z njimi, predlaga tričlansko uredništvo, sestavljeno iz odgovornega, likovnega in spletnega urednika, ki bi od zgoraj navzdol določali vsebinsko usmeritev časopisa in za svoje delo prejeli več sredstev kot vsi drugi ustvarjalci Tribune skupaj.
Z novo urednico ne bodo sodelovali
S takšnim podjetniškim in politikantskim delovanjem ŠOU kaže popolno nerazumevanje vloge avtonomnih in alternativnih medijev, kot sta Radio Študent in Tribuna, preusmerjanje študentskega proračuna v zasebne projekte ter vsiljevanje populistične in politično neangažirane študentske kulture, so še zapisali v izjavi sodelavci Tribune, v kateri so poudarili tudi, da z urednico, izbrano v nasprotju z mnenjem uredništva in sodelavcev, ne želijo sodelovati.

Druga plat zgodbe
Na prošnjo MMC-ja za komentar so se odzvali tudi na ŠOU. Prepričani so, da je strah pred padcem kvalitete in komercializacijo časopisa odveč. "Tribuna mora ostati družbeno kritična, pronicljiva in ostra, z močno teoretsko podlago v svoji kritiki - torej takšna kot jo je ŠOU v Ljubljani leta 2009 obudil in zadnja leta tudi ohranjal."

“Sama vse dosedanje sodelavce Tribune zelo spoštujem ter jih kot avtorje likovnih in besedilnih prispevkov tudi občudujem," je v svojo izjavo zapisala Ana Pavlič. "Sem absolutna zagovornica avtonomne uredniške politike vseh medijev, v svoji viziji in na razgovorih sem izpostavila svoje osebno prepričanje, ki je, da Tribuni financiranje ŠOU v Ljubljani nalaga tudi ukvarjanje s študentsko problematiko, ki pa predstavlja tudi del širše družbeno-politične problematike. Študentom večkrat očitana apatičnost in neangažiranost me je vodila pri pisanju vizije o delovanju Tribune v prihodnje. Rdeča nit moje ideje je bila tako, da Tribuna s svojim kritičnim reflektiranjem položaja študentov, študentskih pravic in vprašanja Univerze predstavlja delček rešitev k politični nepismenosti, ki je za prihodnost naše družbe zagotovo nevarna.«