Del mesta v bližini mostu Rialto je vedno veljal za središče Beneške trgovine in velja za najstarejši del mesta. Foto: EPA
Del mesta v bližini mostu Rialto je vedno veljal za središče Beneške trgovine in velja za najstarejši del mesta. Foto: EPA
Preden so zgradili današnji most Rialto, se je njegov predhodnik zrušil kar dvakrat, v letih 1444 ter 1524 (obakrat pod težo ljudi med regatami na Canale Grande). Foto: EPA
Italijani namenijo kulturi 1,4 milijarde evrov na leto, kar je manj kot 0,2 odstotka proračuna; Umberto Eco piše o tem kot o "anoreksiji kulture". Foto: EPA

V Benetkah so zato v petek predstavili študijo o restavriranju mostu Rialto. Če jim bo prenovo mostu uspelo izvesti, bo to po treh desetletjih prvi večji poseg na njem. "To bi bila popolna prenova," je dejal Alessandro Maggioni, ki v mestni upravi skrbi za javna dela.

Prenova mostu naj bi trajala 18 mesecev in naj bi bila končana do aprila 2015. Čez most, ki je bil več stoletij edini prehod čez znameniti Canale Grande, se vsako leto sprehodi okrog 20 milijonov turistov.

Glavni sovražniki Rialta: od podgan do turistov
Lani je eden izmed stebričkov ograje na mostu popustil, poleg tega so opazili razpoke na marmornatih stopnicah; marmor obenem načenja tudi mestni smog. Tako so morali eno od stopnic lani poleti odstraniti in na tistem delu most zapreti za pešce. Že leta 2008 so mestne oblasti ugotovile tudi, da so se v leseno konstrukcijo mostu naselile cele kolonije podgan.

Po Maggionijevih besedah je vrednost prenove ocenjena na pet do sedem milijonov evrov. Mesto, kjer je proračun oklestila gospodarska kriza, upa, da bo denar pridobilo od zasebnih sponzorjev. Tako je bilo, denimo, slišati, da naj bi Renzo Rosso, ustanovitelj in lastnik znamke oblačil Diesel, ki ima sedež v deželi Benečija, prispeval denar za obnovo tega 400 let starega spomenika, vendar kakršnih koli podpisov še niso sprejeli, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Preden so zgradili današnji most Rialto, se je njegov predhodnik zrušil kar dvakrat, v letih 1444 ter 1524 (obakrat pod težo ljudi med regatami na Canale Grande). Današnjo podobo mostu z enim samim velikim lokom je izdelal Antonio da Ponte. Most so dokončali leta 1591, Da Ponte pa je v javnem razpisu premagal Jacopa Sansovina, Palladia, Vignola ter samega Michelangela.

Modna industrija rešuje kulturno dediščino
Med gospodarsko krizo so donatorska sredstva v Italiji izjemno pomembna. Lani poleti je, denimo, Diego Della Valle, ustanovitelj in lastnik podjetja Tod's, napovedal, da bo za obnovo rimskega Koloseja namenil več kot 25 milijonov evrov, in pozval tudi druge k podobnim dejanjem. Tako so tudi nekatera znana imena iz sveta mode v zadnjem času namenila sredstva za obnovo kulturne dediščine, med njimi Bulgari, Prada in Louis Vuitton.