Foto:
Foto:
Tako varovane so Brižinske spomenike prepeljali iz brniškega letališča v NUK.

V posebnem kovčku so jih z letalom pripeljali na brniško letališče, nato pa v blindiranem vozilu in v spremstvu policije v NUK. Tam sta udeležence slovesnosti nagovorila ministrica za kulturo Andreja Rihter in minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel.
Brižinski spomeniki so prvi ohranjeni zapis v slovenskem jeziku, ki je na devetih pergamentnih listih nastal konec 10. stoletja. Do leta 1803 je bil v škofijski knjižnici v Freisingu, danes pa ga hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Ta je z posojo pomembnega kulturnega spomenika zaznamovala vstop Slovenije V EU. V okviru razstave Rojstni list slovenske kulture pa bodo spomeniki v NUK-u na ogled od 17. maja dalje.

Slovenska kultura že več tisoč let soustvarja evropsko
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so se odločili, da bodo pomemben politični dogodek, vstop Slovenije v Evropsko unijo, proslavili z razstavo Rojstni list slovenske kulture. Z njo bodo prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavili vse najstarejše dokumente slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis. S predstavitvijo korenin slovenstva želijo poudariti, da slovenska beseda že več kot tisoč let soustvarja evropsko kulturo, so povedali organizatorji razstave.

Slovensko srednjeveško pismenstvo
Slovensko srednjeveško pismenstvo obsega polovico tisočletja, od konca 10. do konca 15. stoletja. Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila, zapisana med letoma 972 in 1039, verjetno na Koroškem, na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis.

Še Celovški, Čedadski in Stiški rokopis
Poleg Brižinskih pa so za Slovence pomembni tudi nekateri drugi srednjeveški spomeniki. Celovški oziroma Rateški rokopis, ki sestoji iz enega samega lista iz pergamenta - je nastal med letoma 1362 in 1390, hranijo pa ga v Koroškem deželnem arhivu v Avstriji. Čedadski (ali Černjejski, tudi Černjevski) rokopis (ČR) je shranjen v Arheološkem muzeju v Čedadu, predstavlja pa ga majhna rokopisna knjižica, sestavljena iz 16 listov, popisanih z imeni faranov in obiskovalcev cerkve svete Marije v Černjeji ter njihovih zaobljub in daril. Stiški rokopis, ki vseskozi domuje v NUK-u, pa sestavljajo dva obrazca splošne spovedi, začetek velikonočne pesmi, nekaj besednih parov latinsko-slovenskih izrazov, priziv Svetega Duha in Marije ter molitev Salve Regina.

Nova izdaja Brižinskih spomenikov
Ob razstavi Rojstni list slovenske kulture je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pripravil tretjo izdajo Brižinskih spomenikov (BS). Gre za tretjo dopolnjeno znanstvenokritično izdajo, pri kateri so med drugim sodelovali Igor Grdina, Jože Faganel in Marko Kranjec. Nova izdaja poudarja najpomembnejše vidike v preglednih problemskih uvodih k posameznim poglavjem ter opozarja na še nerešena vprašanja.

Nova izdaja BS ima 159 strani in je izšla v 700 izvodih. ZRC SAZU je leta 1992 izdal bibliofilsko
izdajo Brižinskih spomenikov, izdaja leta 1993 pa je bila študijske narave.