Santiago Calatrava je novo železniško postajo zasnoval kot ogromno kupolo, pri kateri zunanjost in notranjost na videz 'brezšivno' prehajata ena v drugo. Foto: EPA
Santiago Calatrava je novo železniško postajo zasnoval kot ogromno kupolo, pri kateri zunanjost in notranjost na videz 'brezšivno' prehajata ena v drugo. Foto: EPA

Gre za novo železniško postajo, katere gradnja pa je pomenljiva tudi glede na ljubljanske okoliščine. Z gradnjo nove železniške postaje so namreč povezali dela mesta, ki ju je prej, podobno kot v Ljubljani, ločevala železnica. Nova železniška postaja je tako vez med zanemarjenim mestnim predelom severno in umirjenim in z zelenjem odetim stanovanjskim predelom južno od železnice. Železniška postaja, ki je Calatravo zaposlovala vse od leta 1996, naj bi postala eno od najpomembnejših vozlišč v zahodnoevropskem omrežju hitrih vlakov. Zgolj kot zanimivost povejmo, da bo vožnja s hitrim vlakom od Lièga do Frankfurta ali Pariza trajala le dve uri, tri ure pa boste na vlaku presedeli, če se boste namenili v London.

Stavba, zasnovana kot kupola
V Valencii rojeni arhitekt in kipar, čigar biro ima glavni sedež v Zürichu, je železniško postajo Liège-Guillemins zasnoval kot ogromni obok ali kupolo. Ta je dolga 200 in široka 35 metrov, Calatrava pa poudarja, da njegov objekt nima pročelja v klasičnem pomenu te besede, saj njegova kupola ne pomeni jasne ločnice med zunanjostjo in notranjostjo, ampak omogoča na videz 'brezšivno' prehajanje ene v drugo.

Od sistema utrdb do moderne železniške postaje
Calatravova prenova lièške železniške postaje pomeni začetek četrte razvojne stopnje te železniške postaje, ki jo vsak dan uporablja kar okoli 36.000 ljudi. Prvo postajo Liège-Guillemins so zgradili leta 1842 oziroma le sedem let po tem, ko so odprli prvo evropsko kontinentalno železniško progo, medtem ko je vlak skozi predmestje glavnega mesta belgijske pokrajine Valonije vozil že od leta 1838. Postajo so prvič bistveno posodobili leta 1905, ko je mesto gostilo znano svetovno razstavo in tedaj je postaja tudi postala ena glavnih znamenitosti Lièga, katerega obiskovalci so si sicer tedaj radi ogledali sistem utrdb, ki je Nemcem med uresničevanjem von Schlieffnovega načrta bliskovitega napada na Zahod med prvo svetovno vojno povzročil nemalo težav. Železniška postaja je vojno in tudi nemško obstreljevanje Lièga z znamenito debelo berto preživela in prav tako je preživela drugo svetovno vojno. Leta 1958 pa so jo vendar nadomestili s sodobnejšo, ki je bila v uporabi do nedavne inavguracije Calatravovega objekta.

Polona Balantič