Predlog zakona o visokem šolstvu je po mnenju predsednika NSK-ja problematičen z več vidikov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Predlog zakona o visokem šolstvu je po mnenju predsednika NSK-ja problematičen z več vidikov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Pri umetniških akademijah mora ostati merilo nadarjenosti, ne glede na študentovo socialno okolje, so prepričani člani NSK-ja. Foto: BoBo

Za torek napovedana seja Nacionalnega sveta za kulturo (NSK)se je zaradi nesklepčnosti sveta preoblikovala v zasedanje delovne skupine. Ta je obravnavala le predlog Zakona o visokem šolstvu.

Predsedniku NSK-ja Miranu Zupaniču se zdi predlog zakona o visokem šolstvu problematičen z več vidikov. Zakon bi moral urediti način financiranja univerz in jim zagotoviti večjo avtonomijo, a ima minister v predlogu zakona možnost enostransko določiti sistem financiranja. To pomeni, da so univerze popolnoma v rokah izvršilne veje oblasti.

Možnost velikih razlik med fakultetami
Zupaniču se zdi problematična tudi izpostavljenost visokošolskega študija trgu. Predlog zakona namreč predvideva, da je lahko 40 odstotkov študentov vpisanih s plačilom šolnin. Kot opozarja Zupanič, ne gre za izredni študij, temveč naj bi fakultete tako vpisanim študentom zaračunavale realno šolnino.

Tako bo prišlo, je prepričan Zupanič, do velikih razlik med fakultetami, ki bi to lahko izvajale, in tistimi, kjer to ne bi bilo mogoče. Ene bi doživljale razcvet, druge ne, velike razlike bi nastale tudi med študenti, ki bi si študij lahko privoščili, in tistimi, ki tega ne ni zmogli. Zupanič je še opozoril, da je 40 odstotkih plačljivih mest zanimivih predvsem za tuje študente iz neevropskega okolja.

Na koncept internacionalizacije in trženja univerz se po Zupaničevih besedah navezuje tudi 12. člen zakona, ki daje možnost, da se študijski programi v slovenščini izvajajo tudi v tujem jeziku.

Kot je opozorila članica sveta Meta Hočevar, tovrstne težnje niso nove, še posebej v naravoslovju, ki ima največje možnosti, da preživi na trgu. Jasno je, da humanistične študije in umetnost nikoli ne bodo imele te možnosti, razen če se prestrukturira celoten sistem. Opozorila je še, da je na slovenskih umetniških akademijah nadarjenost tista, ki študentom odpira vrata, in to se mora ohraniti.

Tudi član sveta Matjaž Zupančič se je strinjal, da mora pri umetniških akademijah ostati merilo nadarjenosti, ne glede na študentovo socialno okolje.

Sklepe seje bodo oblikovali in potrdili dopisno, v njih pa bodo po Zupaničevih besedah tudi izpostavili diskriminiranost umetniških področij v predlogu zakona. Dopisno bodo člani sveta sprejeli tudi program dela in predlog finančnega načrta NSK-ja za leto 2014. Članom sveta se mandat izteče septembra prihodnje leto.