Zaradi realistične upodobitve psa, pa tudi zaradi neverjetno izdelanih detajlov in življenjske ponazoritve gibanja črni pes velja za eno najdragocenejših umetnin v Pompejih. Foto: EPA
Zaradi realistične upodobitve psa, pa tudi zaradi neverjetno izdelanih detajlov in življenjske ponazoritve gibanja črni pes velja za eno najdragocenejših umetnin v Pompejih. Foto: EPA
Pes odslej pod steklom, da mu vplivi okolja ne bodo mogli več do živega. Foto: EPA
Neznani mojster se je neverjetno posvetil podrobnostim pasje fizionomije. Foto: EPA

Renčeči pes je s svojo naježeno dlako in razgaljenimi zobmi že pred dva tisoč leti ljudi odganjal od praga t. i. "hiše tragičnega pesnika" - in če kdo neverbalnega sporočila ni razumel, je na dnu mozaika pripisano še: Cave canem (po naše: Pozor, pes).

Podoba, ki je postala eden izmed simbolov mesta, ki ga je leta 79 izbruh Vezuva pokopal pod vulkanskim pepelom, je bila naposled obnovljena in je - v pasji vročini - že na ogled med ruševinami Pompejev. Mozaik bo odslej zavarovan s steklom.

Zaradi realistične upodobitve psa, pa tudi zaradi neverjetno izdelanih detajlov in življenjske ponazoritve gibanja črni pes velja za eno najdragocenejših umetnin v Pompejih. Restavratorji so morali z nje postopno odstraniti plasti v dolgih stoletjih nakopičene nesnage - je pa obnova pasje podobe le eden izmed korakov, s katerimi skušajo Italijani vendarle bolje skrbeti za zanemarjene, razpadajoče ruševine Pompejev. Unescov spomenik svetovne dediščine je treba ohraniti za prihodnje generacije, opozarja minister za kulturo Dario Franceschini. "Javnosti smo predstavili čudovito novo postavitev za Cave canem," je tvitnil. "V #Pompejih vsak dan ponosno napredujemo."

Unescov rdeči alarm
Zadnja desetletja so obnovitvena dela v Pompejih večinoma stala - še več, zaradi preslabega varovanja so bili nekateri artefakti z najdišča celo ukradeni. Na neki točki je Unesco celo zagrozil, da bo Pompejem odvzel status kulturne dediščine, če se v obnovo in ohranjanje mesta ne bo vlagalo več denarja.

Veliko je treba še postoriti
A zdi se, da se bodo stvari počasi le obrnile na bolje. Tamkajšnje oblasti napovedujejo, da si že v kratkem lahko obetamo restavracijo še drugih del in okrepljeno ponudbo vodenih ogledov. Že marca je po dveh letih obnovitvenih del vrata odprla največja hiša v Pompejih, Villa dei Misterii, ki slovi predvsem po svojih freskah z upodobitvami Bakha. "Za nami je leto izjemnega napredka," je takrat ob odprtju izjavil Franceschini. "Zaprli smo tri delovne lokacije, 13 lokacij smo odprli, devet pogodb se je začelo izvajati in zaposlili smo še 58 ljudi."

Še leto dni prej se je minister zavezal, da bo država nadoknadila vse zamude pri obnovi Pompejev; ambiciozni, 105 milijonov evrov vreden projekt je opisal kot "izziv nacionalnih dimenzij". Evropska komisija, ki finančno pomaga pri projektu, vztraja pri tem, da morajo biti dela dokončana do konca letošnjega leta.

In pritiski so povsem na mestu. Aprila leta 2014 so se zaradi močnega deževja sesedli odseki mestnih zidov; Unesco je še nekaj mesecev predtem svaril, da lahko starodavno mesto "popolnoma razpade", če se ne bo nemudoma ukrepalo.