Knjižnica bo ostala prostor, kjer se družimo, učimo in rastemo, so zapisali v sporočilu ob osrednji prireditvi letošnjega praznika knjižnic. Ta bo potekala 23. novembra v Domu II. slovenskega tabora Žalec in bo združila bralce, knjižničarje in ustvarjalce. Prereditev, ki jo pripravlja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, bo ponudila tudi Semenj idej, na katerem bodo splošne knjižnice iz vse Slovenije predstavljale bibliopedagoške dejavnosti za vse ciljne skupine. Z njim želijo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, širiti strokovno znanje, dobre prakse in ideje, saj je znanje vrednota, dragocen nematerialni vir, ki ga potrebuje slehernik za družbeni in osebni uspeh. Kot so še zapisali, so ponosni, da knjižnica ostaja eden redkih prostorov, ki ljudi ne ločuje po njihovem premoženju, spolu, veri, politični pripadnosti, nacionalni ali kateri koli drugi opredelitvi.
Od dostopov do knjižnih fondov do mreže 265 krajevnih knjižnic in izposojevališč
V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, ki imajo po svojih občinah razpredeno knjižnično mrežo s 265 krajevnimi knjižnicami, potujočimi knjižnicami in premičnimi zbirkami knjig. Začetke javnega knjižničarstva lahko najdemo v javnih dostopih do nekaterih knjižnih fondov. V obdobju reformacije so bili na primer omogočeni dostopi do fondov deželnih stanov. Licejska knjižnica je postala javna študijska Knjižnica s fondom iz različnih virov.
Kot je pojasnila Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik in predstavnica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, so se že konec 18. stoletja nekateri posamezniki trudili, da bi ljudje brali, in ponujali v javno izposojo knjige, na podeželju so bili to zlasti duhovniki. Pomembne so bile narodne čitalnice v drugi polovici 19. stoletja, mnoge so proti koncu stoletja ali na prelomih svoje društvene knjižnice vsaj enkrat na teden odprle javnosti in knjige izposojale članom. Ljudske knjižnice so delovale v okviru strank ali društev, v večjih mestih pa so med obema vojnama začele nastajati predhodnice današnjih knjižnic. Zanje so skrbele lokalne oziroma mestne oblasti.