Nagrada Društva restavratorjev Slovenije je poimenovana po leta 1900 rojenem slikarju in restavratorju Mirku Šubicu, ki je zaslužen za začetke in razmah sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Šubic, ki izhaja iz znane rodbine podobarjev in slikarjev, se je šolal v Ljubljani, nato študiral slikarstvo na münchenski akademiji, študij nadaljeval v Pragi  ter sklenil v Dresdnu, kjer sta ga učila Ferdinand Dorsch in Max Feldbauer. Slednji je zaslužen, da se je Mirko Šubic lotil temeljitega študija slikarske tehnologije in restavratorstva. Foto: Wikipedia
Nagrada Društva restavratorjev Slovenije je poimenovana po leta 1900 rojenem slikarju in restavratorju Mirku Šubicu, ki je zaslužen za začetke in razmah sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Šubic, ki izhaja iz znane rodbine podobarjev in slikarjev, se je šolal v Ljubljani, nato študiral slikarstvo na münchenski akademiji, študij nadaljeval v Pragi ter sklenil v Dresdnu, kjer sta ga učila Ferdinand Dorsch in Max Feldbauer. Slednji je zaslužen, da se je Mirko Šubic lotil temeljitega študija slikarske tehnologije in restavratorstva. Foto: Wikipedia

Poleg nagrade, ki jo od leta 2008 podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije, so podelili tudi štiri priznanja Mirka Šubica za enkratne dosežke in častno članstvo društva.

Promocija stroke in interdisciplinarnost
Višja konservatorka-restavratorka Marjanca Ambrožič Jeglič je kot vodja konservatorske delavnice v Gorenjskem muzeju vzpostavila stalne stike z muzejskimi in drugimi ustanovami, s čimer omogoča interdisciplinarno presojo ob iskanju izvedljivih možnosti in primernih rešitev pri delu v muzeju.

Ambrožič Jegličeva veliko svojega časa posveča tudi zaščiti in promociji stroke. K temu sodijo muzejske razstave in prireditve, pri katerih pogosto poskrbi tudi za strokovno ustrezno zaščito in postavitev predmetov. V utemeljitvi nagrade so še zapisali, da med posebno zahtevne projekte, ki so bili uspešno izvedeni predvsem po njeni zaslugi, sodijo vse spremembe, ki so jih v zadnjih 20 letih doživljali depojski prostori Gorenjskega muzeja.

Nove možnosti reševanja arhivskega gradiva
Priznanje Mirka Šubica je prejela konservatorsko-restavratorska svetovalka v Centru za konserviranje knjig in papirja Arhiva RS Blanka Avguštin Florjanovič za konserviranje in restavriranje vezave Dalmatinove Biblije iz Osrednje knjižnice Kranj. Kot piše v utemeljitvi, so bila pri posegu uporabljena na novo odkrita in ponovno naučena znanja, zato ta ne pomeni le rešitve za en spomenik, ampak odpira nove možnosti v reševanju tovrstnega arhivskega gradiva.

Konservatorka-restavratorka z Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (RC ZVKDS) Saša Dolinšek priznanje prejme za vodenje, koordiniranje in izvajanje konservatorsko-restavratorskih del v avditoriju ljubljanske Opere, kjer se predstavitev spomenika odlikuje po izjemnih umetnostnozgodovinskih, likovnih in konservatorsko-restavratorskih rešitvah, piše v utemeljitvi.

Keltska bojna oprema kot restavratorski izziv
Konservatorsko-restavratorska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Maribor Irena Porekar - Kacafura je priznanje prejela za konserviranje in restavriranje arheološkega gradiva stalne razstave Prvi dotik v Pokrajinskem muzeju Maribor. Za razstavo je bilo zbranih preko 1000 eksponatov od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Porekar - Kacafura je opravila vse zahtevnejše konservatorsko-restavratorske posege, med posebne strokovne izzive za restavriranje pa ji štejejo železno keltsko bojno opremo.

Oddelek za štafelajno slikarstvo RC ZVKDS pa je priznanje prejel za konservatorsko-restavratorske posege na sliki Marija s svetnikoma iz koprske stolne cerkve Marijinega vnebovzetja. Ti so se na sliki z merami 405 x 200 centimetrov začeli leta 2007, slika sama pa je sodila med najbolj poškodovane umetnine koprske stolnice.

Častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije je prejel Anton Kambič za dolgoletno sodelovanje s konservatorsko-restavratorsko stroko. Kambič že od leta 1989 sodeluje s konservatorji-restavratorji pri prenovi konservatorskih delavnic.