Foto:
Foto:
Hkrati z bolj znanim Krikom so tatovi avgusta lani iz muzeja v Oslu odnesli tudi Munchovo sliko Mati božja.
Edvard Munch
Edvard Munch je pri svojem delu izhajal iz postimpresionizma, kasneje pa je postal vodilna figura ekspresionističnega slikarstva.

Avgusta lani sta dva oborožena in zamaskirana moška pred očmi šokiranih obiskovalcev muzeja Edvarda Muncha v Norveški s stene snela sliki Krik in Mati božja. Pred vrati ju je čakal avto z voznikom in čeprav so policisti vozilo (in celo del okvirja) kasneje našli, so tatovi izginili kot kafra. Sledila je mednarodna preiskava - za vsako pomoč je bila ponujena tudi visoka nagrada - a sliki se do danes še nista pojavili.

Znašli so se v kaši
Pet moških, katerih imen policisti javnosti niso razkrili, je obtoženih kraje, eden pa prevzema celotnega "plena". Če se bo izkazalo, da je obtožba utemeljena, jih čaka do 17 (pomočnika pa do 6) let za zapahi. Po besedah državnega tožilca Terja Nyobeja je se obtožnica glasi "tatvina v okviru dejavnosti organizirane kriminalne skupine".

Sklepamo lahko, da obtožbe niso čisto iz trte zvite, saj je norveška policija že nekaj mesecev na sledi tatovom, avgusta letos pa so prve aretacije tudi napovedali. Vseeno pa se s časom verjetnost, da se bosta sliki še kdaj pojavili, zmanjšuje, kar je v svoji izjavi za javnost priznal tudi predstavnik oškodovanega muzeja, Jorunn Christoffersen.

Po toči zvoniti ...
Ker slik verjetno nikoli ne bodo mogli prodati na črnem trgu, se izvedenci bojijo, da so jih ali pa jih bodo nepridipravi uničili. Munchov muzej je bil po tatvini deset mesecev zaprt. Ob ponovnem odprtju so na mesto ukradene slike obesili njeno akvarelno verzijo, v celotni zgradbi pa so varovanje poostrili do te mere, da bi se lahko kosali z vsakim letališčem.

Filmski zaplet s srečnim koncem
Edvard Munch (1863-1944) je naslikal celo vrsto različic tako ene kot druge slike, ukradena pa je bila ravno najpomembnejša iz serije štirih Krikov. Že predtem, leta 1994, je tatove zamikal eden od Krikov, ki je bil ukraden iz norveške Narodne galerije. Kmalu po ropu se je oglasila organizacija borcev za prepoved splava, ki je trdila, da sliko lahko priskrbijo nazaj, če bo nacionalna televizija predvajala njihov dokumentarec, v katerem natančno razložijo, zakaj je splav zločin. Njihovi zahtevi Norvežani niso ustregli, slika pa je bila nekaj mesecev kasneje nepoškodovana najdena v hotelski sobi približno 60 kilometrov stran od kraja zločina.