Novica o tatvini palca kipa vojščaka je izzvala veliko besa na Kitajskem, kjer imajo glineni vojščaki status nacionalnega zaklada in so ena glavnih turističnih zanimivosti. Foto: EPA
Novica o tatvini palca kipa vojščaka je izzvala veliko besa na Kitajskem, kjer imajo glineni vojščaki status nacionalnega zaklada in so ena glavnih turističnih zanimivosti. Foto: EPA
Glineni vojščaki
Pred postavitvijo Činove grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja človeških kipov v naravni velikosti - njihovi kipci so namreč prej v višino merili le okoli 20 centimetrov. Foto: EPA
Činov mavzolej
Leta 1987 je bil Činov mavzolej z 8.000-glavo glineno vojsko uvrščen na seznam Unsecove svetovne kulturne dediščine. Foto: EPA

Kljub temu plemenitemu poslanstvu se je torej kip, katerega vrednost ocenjujejo na 3,6 milijona evrov, izkazal za nemočnega proti posamezniku, ki se je po pisanju New York Timesa v času decembrske zabave na Inštitutu Franklin v Philadelphii pretihotapil do kipa ter mu odlomil in pospravil v žep vojščakov palec leve roke.

Od ogleda razstave prek fotografije do tatvine
Zmikavt se je med zabavo pretihotapil do razstave glinenih vojščakov in si najprej razstavljene eksponate le ogledoval, pri čemer si jih je osvetljeval z mobilnim telefonom. Glede na izjavo Jacoba B. Archerja, posebnega agenta, ki je del FBI-jeve ekipe za umetniški kriminal, je moški nato poveznil roko čez vojščakova ramena in se v tej drži tudi slikal z njim.

Vendar je očitno presodil, da to ni zadosten spominek zanj, zato je kipu odlomil palec, se vrnil na zabavo in se nato s palcem v žepu odpeljal domov v Bear v Delawaru. Moškega so identificirali kot Michaela Rohano in ga nato v preteklem tednu v Philadelphii obtožili kraje umetniškega dela iz muzeja, prikrivanja umetnine in meddržavnega prevoza ukradenega premoženja. 24-letnika so izpustili iz pripora po plačilu varščine.

Obisk posebnega agenta na domu
Agent Archer je povedal, da je obiskal Rohano na njegovem domu in ga povprašal, ali mu ima kaj za izročiti. Rohana je takoj odvrnil, da ima prst, ki je bil na mizi v spalnici.

Novica o dotični tatvini je izzvala veliko besa na Kitajskem, kjer imajo glineni vojščaki status nacionalnega zaklada in so ena glavnih turističnih zanimivosti. Uradnik Shaanxijevskega centra za promocijo kulturne dediščine, ki organizira razstave teh kipov v tujini, je dejansko ZDA zaprosil, naj bo kazen za tatu čim strožja.

"Ameriško stran pozivamo, naj strogo kaznuje osebo, ki je izvedla to uničenje in krajo kulturne dediščine," je še dejal neimenovani kitajski uradnik za časopis Peking Youth Daily, ki je povezan s kitajsko komunistično partijo. Dodal je še, da je njihov center ponudil, da v ZDA pošlje dva strokovnjaka za popravilo kipa.

"Obžalovanja vredno dejanje"
Kip konjenika je eden od deseterice, ki je na ogled od 30. septembra do 4. marca na Inštitutu Franklin, skupaj z drugimi starodavnimi artefakti, vključno s kovanci, zlatnino, izdelki iz žada in orožjem. Pri Inštitutu Franklin so v izjavi za javnost zapisali, da podjetje za varovanje, s katerim imajo podpisano pogodbo, na večer zabave ni upoštevalo "določil postopkov zapiranja objekta".

"Zaradi tega incidenta smo temeljito pregledali naš varnostni protokol in postopke ter smo sprejeli ustrezne ukrepe, kjer so bili potrebni," še piše v izjavi, ki navaja tudi sodelovanje inštituta z FBI-jem. Pri inštitutu so tatvino označili za "obžalovanja vredno dejanje" in dodali, da se bodo zavzeli za zadoščenje pravici.

Po naključju odkrito glineno spremstvo
Glinene vojščake so leta 1974 povsem po naključju odkrili lokalni kmetje pri grobnici prvega kitajskega cesarja Čina blizu današnjega mesta Šian. Bilo bi jih naj osem tisoč, zakopani pa so bili dober poldrugi kilometer od omenjene grobnice. Do postavitve te grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja človeških kipov v naravni velikosti. Kipi pred tem so bili zgolj kipci, ki so v višino merili okoli 20 centimetrov.

Čin je na kitajskem ozemlju ustvaril prvo enotno državo. V času njegove vladavine so izvedli številne reforme, z njegovo smrtjo pa je zelo napredna dinastija Čin tudi propadla. Prvi cesar naj bi se zelo bal smrti in prav zato naj bi ga v posmrtnem življenju spremljali ti glineni vojščaki.

Činov mavzolej je bil leta 1987 skupaj s to večtisočglavo glineno vojsko uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.