Izraelski arheologi trdijo, da gre za prvi materialni vir, ki potrjuje tako starost Betlehema, ta pa je na najdbi zapisan v starodavni hebrejski pisavi. Po besedah vodje izkopavanj Elija Shukrona je glinena plošča verjetno spremljala pošiljko srebra ali poljščin iz Betlehema v bližnji Jeruzalem v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem. To je prvi zapis imena kraja Betlehem iz obdobja Salomonovega templja, tj. nekje med letoma 1006 in 586 pred našim štetjem, ki se ne nahaja v Bibliji.
Fragment pečata, ki je velik približno kot kovanec, dokazuje, da je bil Betlehem, ki se prvič omenja v Genezi, dejansko mesto v Judovskem kraljestvu, verjetno celo v starejšem obdobju, pojasnjujejo arheologi. Odkritja so se razveselili med izkopavanjem Davidovega mesta, ki je potekalo pod okriljem Izraelskih antičnih oblasti.
Tri besede so lahko zelo zgovorne
Bulo so vtisnili z žigom osebe, ki je poslala določen dokument oziroma predmet, kar je pomenilo, da pošiljke ne more odprti kdor koli. Na fragmentu je v treh vrsticah v stari hebrejski pisavi med drugim zapisano - Bishv'at, Bet Lechem in (Lemel)ekh.
Shukronu odkritje pove, da so v sedmem letu kraljevanja - katerega kralja, sicer ostaja nejasno, saj so to lahko Ezekija, Manáse ali Joáš - pošiljko odposlali iz Betlehema kralju v Jeruzalem. V obdobju, v katerega so datirali bulo, so te uporabljali za obdavčene pošiljke v Judovskem kraljestvu.
Mesto, kjer je Jakob pokopal Rahelo
Mesto Betlehem je v Tori prvič objavljeno v Genezi, kje piše: "Rahela je umrla in pokopali so jo ob poti v Efráto, to je v Betlehem. Jakob je postavil spomenik na njenem grobu; to je Rahelin nagrobnik do današnjega dne." (Geneza 35:19) in nato še "Ko sem prišel iz Mezopotamije, mi je v kánaanski deželi na poti umrla Rahela, ko je bilo še kos poti do Efráte. Tam sem jo pokopal, ob poti v Efráto, to je Betlehem." (Geneza 48:7). Ljudstvo Judove dežele se je tam naselilo, Betlehem pa je postalo pomembno biblično mesto, kjer so ob zasedbi prestola mazilili samega Davida.