Pridevnikov, s katerimi lahko opišemo Jean-Clauda Carrièrja ne zmanjka. Obiskovalci predavanja ga bodo verjetno spoznali predvsem kot poznavalca mitov, v katerih najde skrite pomene ter dragocena brezčasna sporočila prilagaja sodobnemu času. Foto: EPA
Pridevnikov, s katerimi lahko opišemo Jean-Clauda Carrièrja ne zmanjka. Obiskovalci predavanja ga bodo verjetno spoznali predvsem kot poznavalca mitov, v katerih najde skrite pomene ter dragocena brezčasna sporočila prilagaja sodobnemu času. Foto: EPA

Umetnost je kraljevska pot do nezavednega v nas.

Jean-Claude Carrière
Beli trak
Jean-Claude Carrière je med drugim podpisal scenarj Hanekejevega slavnega Belega traku. Foto: Kinodvor

Sodobni francoski pisatelj, scenarist, modrec, humanist, umetnik in knjižni fanatik, predvsem pa izvrsten poznavalec mitov bo danes ob 17.00 v Kazinski dvorani SNG Maribor predaval o tisočletnih zgodbah, ki danes niso nič manj izpovedne in nas še vedno opozarjajo, kdo smo in kam gremo. Sledil bo pogovor, ki ga bo vodil Stojan Pelko.
Carrièrjeva pot se je prekrižala z več kulturniki z najrazličnejših področij. Že konec petdesetih let je sodeloval s komikom Jacquesom Tatijem, v šestdesetih s španskim režiserjem Luisom Buñuelom, Milošem Formanom in gledališkim magom Petrom Brookom. Carrière je tudi tisti, ki se mu mora Michael Haneke zahvaliti za scenarij filma Beli trak, ki je režiserju leta 2009 v Cannesu prinesel prvo zlato palmo.
Miti kot poetična resnica človeštva
Sam sebi pravi pripovedovalec zgodb in v teh prepozna mnogo več kot navadne pripovedi. "Družbe ne moremo razumeti, če jo ločimo od njenih mitov," je prepričan in ne preseneti, da je največji del njegove ustvarjalne pozornosti namenjen prav tem. V mitih sicer ne moremo spregledati ogrinjal izmišljenosti, zgodbe so pogosto le fikcije, a polne skritih pomenov.
Danes jih ne razumemo več kot dobesedno resnico, za kakršno je veljala nekoč, bolj čutimo v njej neko poetično resnico, ki nam pripoveduje nekaj globljega o človeštvu, kar na drugačen način ne bi mogli tako učinkovito izraziti, razmišlja. Zanimajo ga ozadja in skriti pomeni ter dragocena brezčasna sporočila prilagaja sodobnemu času. Vedno so ga privlačile vzhodne kulture in leta 1970 sta se s prijateljem Petrom Brookom odpravila v Indijo. 15 let sta proučevala Mahabharato, preden sta jo leta 1985 predstavila v gledališču in na filmu.
Izdal je kar nekaj knjig, ki se večinoma navezujejo na tradicijo Vzhoda: Ljubezenske pesmi Rumija, Slovar zaljubljenih v Indijo, Smrt Krišne in Zapiski s popotovanja po Indiji, ki sta jih izdala s Petrom Brookom, Moč budizma v soavtorstvu z Dalajlamo in Konec časa z Umbertom Ecom.

Zdravilna moč zgodb
Podobnosti v mitih pogosto nakazujejo skupne miselne vzorce, so kot univerzalna sporočila, ki povedo, po kakšnih matricah teče življenje. Ponujajo nam pravila za sobivanje, pojasnjujejo, pomagajo, prebujajo našo spečo zavest ter usmerjajo, da ne zaidemo s prave poti. Zgodbe so zdravilo, neskončno moč imajo. Prebujajo naša čustva, vzbujajo vprašanja, hrepenenja, odpirajo razumevanja, pretkane so z navodili, ki nas vodijo skozi prepletenost življenja, omogočajo nam razumeti, spomnijo nas, kdo smo. "Umetnost je kraljevska pot do nezavednega v nas," odpira vrata v skrivnostne psihične pokrajine, nagovarja nas, da se znebimo lažnih ogrinjal in začutimo svoje pravo bistvo, še pravi tokratni gost Evropske prestolnice kulture.

Umetnost je kraljevska pot do nezavednega v nas.

Jean-Claude Carrière