Nov strateški dokument za kulturo to področje opredeljuje v osmih točkah, konkretni ukrepi in njihova finančna vrednost bodo določeni v akcijskem načrtu, ki bo sledil.

V razpravi pred sprejemom predloga resolucije o NPK-ju za 2022–2029 so opozicijske poslanske skupine poudarjale, da bi najpomembnejši dokument v kulturi morali na novo premisliti ob upoštevanju strokovne javnosti. Foto: DZ/Barbara Žejavac
V razpravi pred sprejemom predloga resolucije o NPK-ju za 2022–2029 so opozicijske poslanske skupine poudarjale, da bi najpomembnejši dokument v kulturi morali na novo premisliti ob upoštevanju strokovne javnosti. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, je v okviru razprave uvodoma pojasnila, da je poslanstvo dokumenta v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik in kot vrednota, ki omogoča ustvarjalne potenciale, obenem pa razvija spoštovanje do dosežkov slovenskega naroda.

Naslednik pet let starega strateškega dokumenta
Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) za obdobje 2022–2029 sledi zadnjemu tovrstnemu strateškemu dokumentu za kulturo iz leta 2017. Ministrstvo je pripravilo osnutek v času ministrovanja Zorana Pozniča, v sklopu primopredaje pa je bil predan zdajšnjemu ministru Vasku Simonitiju.

Sorodna novica Odbor DZ za kulturo o samozaposlenih in predlogu resolucije o NPK

Po besedah državne sekretarke je pri pripravi dokumenta bila upoštevana večina pripomb iz javne obravnave, nekatere bodo po njenih napovedih še upoštevane v okviru akcijskega načrta, ki bo sledil sprejemu resolucije.

Izpostavljena potreba po dodatnem usklajevanju
Odbor DZ-ja za kulturo je predlog potrdil v preteklem tednu, čeprav so opozicijski člani odbora presodili, da bi potreboval dodatno usklajevanje, ker krči samozaposlene in nevladne organizacije ter daje večji poudarek institucionalni kulturi.

Tudi v okviru današnje obravnave so mu podporo napovedale koalicijske poslanske skupine. Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je izrazila veselje, da bo dokument sprejet po petih letih, Mojca Žnidarič (Konkretno) je presodila, da bo slovenska kultura z njim ohranila raznolikost in prepoznavnost onkraj meja, Alenka Jeraj (SDS) pa, da bo začrtal razvoj kulture v vseh segmentih za naslednje desetletje.

Po oceni opozicijskih poslanskih skupin dokument pozablja na samozaposlene in nevladne organizacije ter ne ponuja posodobitve sektorja, s tem pa ne odpravlja zatečenega stanja v kulturi. Foto: Martina Čuk/DZ
Po oceni opozicijskih poslanskih skupin dokument pozablja na samozaposlene in nevladne organizacije ter ne ponuja posodobitve sektorja, s tem pa ne odpravlja zatečenega stanja v kulturi. Foto: Martina Čuk/DZ

V opozicijskih poslanskih skupinah so znova poudarili, da bi najpomembnejši dokument v kulturi morali na novo premisliti, na kar je opomnila tudi Lidija Divjak Mirnik (LMŠ). Po oceni Primoža Siterja (Levica) se pozablja na ključne deležnike v kulturi, Branislav Rajić (SAB) pa je izrazil bojazen, da si bo vlada dovolila veliko manevrskega prostora pri odločanju o tem, kaj bo financirano, ko bo sprejemala akcijski načrt.

Sorodna novica Partizanska bolnica Franja obdržala znak evropske dediščine

Izglasovano tudi dopolnilo, ki ga je vložil SD
Tako kot na odboru je stranka SD vložila enako dopolnilo za investiranje 20,7 milijona evrov v objekte Unescove svetovne dediščine in nosilce znaka evropske dediščine do leta 2029. Dopolnilo je bilo izglasovano s 40 glasovi za in 39 proti.

Samo Bevka (SD) je v razpravi izpostavil, da bo NPK s tem samo pridobil, saj bo vanj uvrščena tista kulturna dediščina, ki ima evropsko in svetovno priznano vrednost ter bogati turizem. Gre za prazgodovinska kolišča na Igu, dediščina živega srebra v Idriji, izbrana dela Jožeta Plečnika, cerkev sv. Duha v Javorci in partizansko bolnico Franja.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Foto: Radio Capodistria
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Foto: Radio Capodistria

Ignacija Fridl Jarc je v razpravi sicer dejala, da bi vpis tovrstnega seznama lahko pomenil, da prejudicirajo financiranje teh objektov glede na nekatere druge objekte. Kot je dejala, krovni zakon v kulturi določa, da se financiranje javne kulturne infrastrukture, ki je v zasebni lasti ali v lasti lokalnih skupnosti, izvaja preko razpisov in pozivov. Dediščina živega srebra v Idriji, ki je v državni lasti, je bila vpisana z dopolnilom, je še pojasnila državna sekretarka.