Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo bo leta 2012 gostil Maribor s partnerskimi mesti, je enega od štirih programskih sklopov posvetila vprašanjem okolja, socialne izključenosti, mobilnosti in hrane. "Ideja v ozadju je, kako bi odgovorili na realne potrebe tega mesta, kako bi ljudem pokazali neke prakse, iz katerih bi lahko nastala delovna mesta in nova kultura sobivanja, iz česar bi se lahko gradilo naprej," je glavne točke Urbanih brazd pojasnila kulturologinja Marta Gregorčič, ki ta programski sklop vodi.

Šest kmetij že ekološko prideluje hrano
Z različnimi projekti v sklopu iščejo možne rešitve za odgovor na sedanjo gospodarsko, finančno, energetsko, okoljsko in prehransko krizo, s katero se spoprijema ne le Maribor, temveč celotna Evropa. "Sledimo konceptu, kako ljudi narediti manj odvisne od teh kriz, kako jih pripraviti do tega, da so manj ranljivi, manj odvisni od drugih," je še razložila Gregorčičeva.

Eden izmed projektov skuša vzpostaviti trajnostno lokalno preskrbo ter povezati male tradicionalne kmete iz okolice Maribora s prebivalci mesta. V Jurovskem Dolu, kjer se je projektu pridružilo 20 kmetov, že od začetka leta izobražujejo kmete o pomenu ekološkega kmetovanja in gojenja starih sort; šest kmetij se je na pobudo Urbanih brazd letos preusmerilo v ekološko pridelavo hrane. "S tem želimo kmetom vrniti smisel njihovega delovanja in jim odpreti pot na trg, meščanom pa priskrbeti zdravo in boljšo hrano," pravi koordinatorka projekta Suzana Črnčec.

Druženje "blokovcev" okoli ekoloških gredic
Ustanavljajo tudi semensko knjižnico, v kateri želijo zbrati, ohraniti in povečati uporabo starih samoniklih sort, saj smo po besedah vodje projekta Mateje Koler v Sloveniji izgubili že okoli 85 odstotkov starih sort, medtem ko v svetu ta delež v povprečju znaša 75 odstotkov. V Sloveniji sicer že obstaja genska banka, vendar je javnosti zaprta, v semenski knjižnici pa si bodo kmetje lahko sposodili semena in jih posadili na svojem polju. Projekt bo pripomogel tudi k bolj zdravi hrani, saj novejše hibridne vrste običajno zahtevajo precej večjo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

H gojenju avtohtone, zdrave hrane spodbujajo tudi s projektom urbanih skupnostnih vrtov. Prvega takšnega so uredili v mariborski mestni četrti Borova vas, kjer so uredili okoli 60 gredic za skupno obdelavo s prebivalci okoliških blokovskih naselij. Po besedah vodje projekta Mateja Zonte imajo takšni vrtovi poleg ekološke tudi pomembno socialno komponento, saj omogočajo druženje sicer močno odtujenih ljudi.

Odprti prostor druženja različnih ljudi
Nekateri projekti Urbanih brazd so namenjeni tudi pomoči marginaliziranih družbenih skupin. Pri projektu Za 0 kišta so se osredotočili na migrante, katerim želijo z učenjem računalniških veščin in popravljanja starih računalnikov olajšati vključevanje na trg dela in v družbo nasploh. V sklopu projekta Etnomobil se bodo posvetili družbenemu vključevanju Romov, med drugim s pripravo slovarja romskega jezika, tečaji romščine in ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Vzpostavljanja podpornega okolja za kolesarje, kot je na primer urejanje kolesarskih poti in delavnic, se bodo Urbane brazde lotile v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo s projektom Teleport.
Vse projekte bodo združili pod eno streho v Centru alternativne in avtonomne produkcije, ki ga nameravajo urediti v nekdanjem Železničarskem domu, ki naj bi vrata odprl maja prihodnje leto. V njem načrtujejo trgovino z v teh krajih pridelano hrano in različne delavnice, hkrati pa naj bi deloval kot odprti prostor druženja različnih ljudi.
Dolgoročni načrti kljub zmanjšanju proračuna
Za Slovenijo pa so to prvi koraki, ki imajo po mnenju Gregorčičeve lahko dolgoročne učinke. Urbane brazde so namreč izrazito trajnostno naravnane, saj naj bi vsi ti projekti živeli tudi po letu 2012. Tako kot ostali deli EPK-ja se tudi Urbane brazde spoprijemajo s finančnimi težavami, in ker se jim je letos proračun zmanjšal za 60 odstotkov, so morali nekatere programe tudi opustiti.

Za tujce so Urbane brazde po besedah Ane Novak iz Slovenskega kulturno-informativnega centra v Avstriji (SKICA) eden najbolj zanimivih delov projekta EPK 2012, saj predstavljajo pomembno novost v primerjavi z dosedanjimi prestolnicami kulture. Te so v svoje programe vključevale tudi ekološka in sociološka vprašanja, a po besedah Gregorčičeve nikoli s tako dolgoročnimi in konkretnimi projekti, temveč predvsem s spektakli in posegi, s katerimi so želeli razpreti prostor za javno diskusijo na te teme.