Mitja Čander, pisatelj in urednik, bo 15. oktobra prevzel položaj programskega direktorja Evropske prestolnice kulture. Ob razglasitvi je že izpostavil tri določnice EPK-ja, kot si ga zamišlja sam: 'Kultura, Evropa in urbanost. Prav mesto, njegova zgodba, mora biti tudi rdeča nit prestolnice.' Foto: EPK 2012
Mitja Čander, pisatelj in urednik, bo 15. oktobra prevzel položaj programskega direktorja Evropske prestolnice kulture. Ob razglasitvi je že izpostavil tri določnice EPK-ja, kot si ga zamišlja sam: 'Kultura, Evropa in urbanost. Prav mesto, njegova zgodba, mora biti tudi rdeča nit prestolnice.' Foto: EPK 2012

Ekonomija, ki nas je naravnost začarala, je izgubila vlogo edine zveličavne, domnevno racionalne in k stalnemu napredku stremeče sile. Kultura v širokem pomenu besede lahko predstavlja dinamično silo, ki skozi nenehno kritiko in hkratno kreacijo odpira nove prostore sobivanja. EPK mora biti poskus rekonstituiranja družbe kot skupnosti. Zato, denimo, poseben poudarek na vključevanju tako imenovanih ranljivih skupin – od otrok in starejših, do invalidov in etničnih manjšin – ni zgolj papirnato priporočilo. EPK je priložnost, neke vrste kreativni laboratorij, ki naj pokaže, da je kultura dejansko lahko razvojni potencial prihodnosti.

Mitja Čander o svoji "viziji EPK"
Naskov dvorec
Z ustanovitvijo javnega zavoda Maribor 2012 je Naskov dvorec januarja letos postal sedež Evropske prestolnice kulture 2012. Prve omembe dvorca so že iz 13. stoletja. Osrednja stavba in kapela sta bili zgrajeni v 14. stoletju, baročne preureditve, ki so mu tudi dale današnji videz, pa v 18. stoletju. Foto: EPK 2012

Novoimenovana programski direktor EPK Mitja Čander in poslovna direktorica Helena Hvalec zatrjujeta, da je časa in denarja za izvedbo programov dovolj, lažje pa bi bilo, če bi bilo obojega več.

Največji del pogače gre v Maribor
Svet zavoda Maribor 2012 je ta teden potrdil prvo skupino projektov, ki jo bodo leta 2012 izvajali v Mariboru in partnerskih mestih, sofinancirali pa že v letošnjem letu. Za to bodo porabili 1,78 milijona evrov, ki jih je zagotovilo ministrstvo za kulturo. Največ, 1,4 milijona evrov, bo pripadlo Mariboru kot nosilcu projekta.

Že v prihodnjih dneh bodo začeli podpisovati pogodbe o koprodukciji; s tem se projekt EPK "preveša iz pripravljalne v izvedbeno fazo," je na novinarski konferenci v mariborskem Naskovem dvorcu povedal dozdajšnji vršilec dolžnosti programskega direktorja EPK-ja Aleš Novak, sicer vodja mestnega urada za kulturo.

Čandrovo vodilo: ponovna oživitev mesta
S petkom bo njegove naloge prevzel Mitja Čander, ki ga je svet zavoda na torkovi seji tudi dokončno imenoval za programskega direktorja EPK. Kot je dejal, mu funkcija po desetih letih ustvarjanja drugod pomeni nekakšno vrnitev domov in je hkrati tudi velik strokovni izziv. Pri tem se mu zdi najpomembneje, da ima projekt vsebinsko rdečo nit ter da doseže "premik v zavesti ljudi", predvsem kar zadeva odnos meščank in meščanov do mesta.

Kultura: Razvojni potencial prihodnosti
Za glavno vodilo pri snovanju svojega načrta si je izbral reanimacijo mesta, ki na eni strani zajema oživitev mestnega jedra, na drugi pa možnost eksperimentiranja in vključitve obrobnih skupin ljudi v kulturno ustvarjanje. Čander je prepričan, da je med krizo lahko ravno kultura referenčni okvir za sobivanje.

Zaveda se, da časa ni več veliko, a kljub temu meni, da je projekt izvedljiv, če le ne bo metanja polen pod noge. "Ne bo prvi primer EPK, ki se je naredil v enem letu. Vsekakor pa bi bilo lažje, če bi imeli več časa," je dejal.

Glede na odobren program se bo v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Velenju in na Ptuju leta 2012 zvrstilo več kot 1000 dogodkov, kar je po besedah Novaka primerljivo z drugimi mesti, ki so bila evropske prestolnice kulture. Ta program ni dokončen, zato pričakujejo, da bo dogodkov še več.

EPK od Jančarstadta do Šanghaja
Med odobrenimi projekti jih je 97 v Mariboru. Med njimi so poleg uveljavljenih, kot so Festival Lent, Festival Maribor, Festival Magdalena, Choregie aka Choregie, tudi novosti, kot so večmedijski projekt za otroke Barve sveta, dijaški Mladibor 2012, predavanja vodilnih evropskih humanistov v okviru projekta Dvanajst, filma Maribor Omnibus in Šanghaj, uprizoritev Tomaža Pandurja Vojna in mir, predstavitev krajev iz romanov Draga Jančarja Jančarstadt in razstava ključnih del slovenske vizualne umetnosti Slovenia's best.

Seštevanje stroškov v odštevanju do začetka
Poslovna direktorica EPK Helena Hvalec je pojasnila, da je delovanje zavoda Maribor 2012 v letošnjem letu stalo 2,2 milijona evrov, od tega so 1,78 milijona evrov namenili izvajanju programov. V prihodnjem letu bodo po njenih ocenah potrebovali med 6 in 7 milijonov evrov, leta 2012 pa kar dvakrat toliko.

Kdo bo generalni direktor?
Zavod zdaj potrebuje le še generalnega direktorja. Razpis naj bi bil objavljen v prihodnjih dneh. Kot je pojasnil Novak, mora generalnega direktorja imenovati mestni svet, ki pa se zdaj šele sestavlja. Vršilec dolžnosti je Vladimir Rukavina, ki uživa podporo občin, zato je pričakovati, da bo to delo opravljal tudi v prihodnje. "Upravo že imamo in bomo začeli delati v polnem pogonu," je zatrdil Čander.

Ekonomija, ki nas je naravnost začarala, je izgubila vlogo edine zveličavne, domnevno racionalne in k stalnemu napredku stremeče sile. Kultura v širokem pomenu besede lahko predstavlja dinamično silo, ki skozi nenehno kritiko in hkratno kreacijo odpira nove prostore sobivanja. EPK mora biti poskus rekonstituiranja družbe kot skupnosti. Zato, denimo, poseben poudarek na vključevanju tako imenovanih ranljivih skupin – od otrok in starejših, do invalidov in etničnih manjšin – ni zgolj papirnato priporočilo. EPK je priložnost, neke vrste kreativni laboratorij, ki naj pokaže, da je kultura dejansko lahko razvojni potencial prihodnosti.

Mitja Čander o svoji "viziji EPK"